Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov?
Naši sogovorniki v tokratni Frekvenci X bodo foniatrinja, glasovni forenzik, antropolog, dramska profesorica za področje govora, pevec, ki se ukvarja z grlenim petjem in mojster beatbox tehnike. Koktajl človeških glasov, v katerega so svoj delež prispevali tudi naši poslušalci, vam postrežemo v tokratni Frekvenci X.
Človeški glas je posledica dolge koevolucije človeškega mišičnega sistema, uporabe glasilk in spoznavnega aparata
Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako se lahko tako živo spominjamo človeških glasov, da ti v nas vzbudijo tako neizmerno veselje kot bridko obžalovanje? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? Lahko človeški glas zamenja glas robota, sintetičen in matematičen preračun zvokov in vmesnih premorov?
Glas je proizvod naših dihal, našega artikulacijskega aparata, izraz centralnega živčnega sistema, naših idej. Je način, kako se človek izrazi. Nekateri imajo močnejše glasove, so pravi glasovni maratonci, spet drugi so bolj “kratkoprogaši”, pravi foniatrinja dr. Irena Hočevar – Boltežar iz ljubljanskega Kliničnega centra. Zaradi težav z glasom, grlom, požiranjem na leto sprejmejo nekaj več kot 3 tisoč ljudi, po večini takih, ki glas uporabljajo profesionalno.
Več o glasu in spreminjanju našega glasu skozi življenje spodaj:
“Ne verjamem, da se je nekoč v človeški evoluciji zgodila premena človeškega genoma. Gre za dolgo koevolucijo človekove osnovne muskulature, spoznavnega aparata in uporabe glasilk,” pravi kulturni antropolog dr. Rajko Muršič z ljubljanske Filozofske fakultete.
Pri glasovnem sporazumevanju je po njegovih besedah nujno poznavanje komunikacijskih pravil in razlik. Zanimivi so zvoki, ki so spontani, nezavedni in telesni izraz nekega stanja. Najmočnejši različici uporabe našega glasu sta šepetanje in kričanje: pri prvem okrepimo sporočilo, pri drugem vstopimo v zasebni prostor naslovnika.
Alida Bevk
“Prijeten je tak glas, ki je utelešen, glas in dih prihajata iz telesa in iz sproščenega in odprtega telesa, glas postane svoj in neformalen,” pravi Alida Bevk, dramska igralka, ki na Akademiji nastajajoče igralce uvaja v tehniko govora. Pri tem si med drugim pomaga z glasovno tehniko Fitzmaurice. Ta se osredotoča na dihalni proces in dihalne vzorce, ki so vsajeni v telo. Pripomore k osvobajanju od starih dihalnih vzorcev in s tem k odpiranju človeškega glasu.
Svoj glas sta prispevala tudi Aleš Hadalin, izvirni raziskovalec človeškega glasu in pevec, ki nam je ponazoril tehniko grlenega petja, in Sašo Vrabič, član skupine Perpetuum Jazzile in Bassless, mojster glasovne tehnike beatbox.
Prof. Phil Rose je Britanec, profesor, ki na področju zvočne forenzike v Avstraliji deluje 20 let. Med drugim je leta 2003 pomagal pri razkritju kriminalne skupine, ki je na božično popoldne s premišljenim telefonskim klicem banko JP Morgan Chase opeharila za 150 milijonov evrov. Dokazno gradivo zvočne forenzike po njegovih besedah po navadi ni najbolj oprijemljivo, zlasti ne v primerjavi z analizo DNK.
“Že glas ene in iste osebe se zelo spreminja, po drugi strani pa ima veliko ljudi zelo podoben glas. Smo namreč podobnega fizičnega ustroja, med nami ne hodijo posamezniki z nenormalno dolgimi ali kratkimi vratovi, kar bi povzročilo drugačno akustiko izgovorjenih glasov. Moč dokazov je odvisna od variance posameznikovega glasu in podobnosti človeških glasov med sabo.”
Slišite jih lahko tukaj:
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov?
Naši sogovorniki v tokratni Frekvenci X bodo foniatrinja, glasovni forenzik, antropolog, dramska profesorica za področje govora, pevec, ki se ukvarja z grlenim petjem in mojster beatbox tehnike. Koktajl človeških glasov, v katerega so svoj delež prispevali tudi naši poslušalci, vam postrežemo v tokratni Frekvenci X.
Človeški glas je posledica dolge koevolucije človeškega mišičnega sistema, uporabe glasilk in spoznavnega aparata
Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako se lahko tako živo spominjamo človeških glasov, da ti v nas vzbudijo tako neizmerno veselje kot bridko obžalovanje? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? Lahko človeški glas zamenja glas robota, sintetičen in matematičen preračun zvokov in vmesnih premorov?
Glas je proizvod naših dihal, našega artikulacijskega aparata, izraz centralnega živčnega sistema, naših idej. Je način, kako se človek izrazi. Nekateri imajo močnejše glasove, so pravi glasovni maratonci, spet drugi so bolj “kratkoprogaši”, pravi foniatrinja dr. Irena Hočevar – Boltežar iz ljubljanskega Kliničnega centra. Zaradi težav z glasom, grlom, požiranjem na leto sprejmejo nekaj več kot 3 tisoč ljudi, po večini takih, ki glas uporabljajo profesionalno.
Več o glasu in spreminjanju našega glasu skozi življenje spodaj:
“Ne verjamem, da se je nekoč v človeški evoluciji zgodila premena človeškega genoma. Gre za dolgo koevolucijo človekove osnovne muskulature, spoznavnega aparata in uporabe glasilk,” pravi kulturni antropolog dr. Rajko Muršič z ljubljanske Filozofske fakultete.
Pri glasovnem sporazumevanju je po njegovih besedah nujno poznavanje komunikacijskih pravil in razlik. Zanimivi so zvoki, ki so spontani, nezavedni in telesni izraz nekega stanja. Najmočnejši različici uporabe našega glasu sta šepetanje in kričanje: pri prvem okrepimo sporočilo, pri drugem vstopimo v zasebni prostor naslovnika.
Alida Bevk
“Prijeten je tak glas, ki je utelešen, glas in dih prihajata iz telesa in iz sproščenega in odprtega telesa, glas postane svoj in neformalen,” pravi Alida Bevk, dramska igralka, ki na Akademiji nastajajoče igralce uvaja v tehniko govora. Pri tem si med drugim pomaga z glasovno tehniko Fitzmaurice. Ta se osredotoča na dihalni proces in dihalne vzorce, ki so vsajeni v telo. Pripomore k osvobajanju od starih dihalnih vzorcev in s tem k odpiranju človeškega glasu.
Svoj glas sta prispevala tudi Aleš Hadalin, izvirni raziskovalec človeškega glasu in pevec, ki nam je ponazoril tehniko grlenega petja, in Sašo Vrabič, član skupine Perpetuum Jazzile in Bassless, mojster glasovne tehnike beatbox.
Prof. Phil Rose je Britanec, profesor, ki na področju zvočne forenzike v Avstraliji deluje 20 let. Med drugim je leta 2003 pomagal pri razkritju kriminalne skupine, ki je na božično popoldne s premišljenim telefonskim klicem banko JP Morgan Chase opeharila za 150 milijonov evrov. Dokazno gradivo zvočne forenzike po njegovih besedah po navadi ni najbolj oprijemljivo, zlasti ne v primerjavi z analizo DNK.
“Že glas ene in iste osebe se zelo spreminja, po drugi strani pa ima veliko ljudi zelo podoben glas. Smo namreč podobnega fizičnega ustroja, med nami ne hodijo posamezniki z nenormalno dolgimi ali kratkimi vratovi, kar bi povzročilo drugačno akustiko izgovorjenih glasov. Moč dokazov je odvisna od variance posameznikovega glasu in podobnosti človeških glasov med sabo.”
Slišite jih lahko tukaj:
Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.
Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.
20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?
Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.
Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Neveljaven email naslov
