Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Oglas na glas za dober glas

11.12.2014

Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? Naši sogovorniki v tokratni Frekvenci X bodo foniatrinja, glasovni forenzik, antropolog, dramska profesorica za področje govora, pevec, ki se ukvarja z grlenim petjem in mojster beatbox tehnike. Koktajl človeških glasov, v katerega so svoj delež prispevali tudi naši poslušalci, vam postrežemo v tokratni Frekvenci X.

Človeški glas je posledica dolge koevolucije človeškega mišičnega sistema, uporabe glasilk in spoznavnega aparata

Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako se lahko tako živo spominjamo človeških glasov, da ti v nas vzbudijo tako neizmerno veselje kot bridko obžalovanje? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? Lahko človeški glas zamenja glas robota, sintetičen in matematičen preračun zvokov in vmesnih premorov?

Glas se nam spreminja vse življenje

Glas je proizvod naših dihal, našega artikulacijskega aparata, izraz centralnega živčnega sistema, naših idej. Je način, kako se človek izrazi. Nekateri imajo močnejše glasove, so pravi glasovni maratonci, spet drugi so bolj “kratkoprogaši”, pravi foniatrinja dr. Irena Hočevar – Boltežar iz ljubljanskega Kliničnega centra. Zaradi težav z glasom, grlom, požiranjem na leto sprejmejo nekaj več kot 3 tisoč ljudi, po večini takih, ki glas uporabljajo profesionalno.
Več o glasu in spreminjanju našega glasu skozi življenje spodaj:

Človek je spregovoril po zapleteni evoluciji

“Ne verjamem, da se je nekoč v človeški evoluciji zgodila premena človeškega genoma. Gre za dolgo koevolucijo človekove osnovne muskulature, spoznavnega aparata in uporabe glasilk,” pravi kulturni antropolog dr. Rajko Muršič z ljubljanske Filozofske fakultete.
Pri glasovnem sporazumevanju je po njegovih besedah nujno poznavanje komunikacijskih pravil in razlik. Zanimivi so zvoki, ki so spontani, nezavedni in telesni izraz nekega stanja. Najmočnejši različici uporabe našega glasu sta šepetanje in kričanje: pri prvem okrepimo sporočilo, pri drugem vstopimo v zasebni prostor naslovnika.

Od grlenega petja do beatbox tehnike

Alida Bevk

“Prijeten je tak glas, ki je utelešen, glas in dih prihajata iz telesa in iz sproščenega in odprtega telesa, glas postane svoj in neformalen,” pravi Alida Bevk, dramska igralka, ki na Akademiji nastajajoče igralce uvaja v tehniko govora. Pri tem si med drugim pomaga z glasovno tehniko Fitzmaurice. Ta se osredotoča na dihalni proces in dihalne vzorce, ki so vsajeni v telo. Pripomore k osvobajanju od starih dihalnih vzorcev in s tem k odpiranju človeškega glasu.

Svoj glas sta prispevala tudi Aleš Hadalin, izvirni raziskovalec človeškega glasu in pevec, ki nam je ponazoril tehniko grlenega petja, in Sašo Vrabič, član skupine Perpetuum Jazzile in Bassless, mojster glasovne tehnike beatbox.

Glasovna forenzika

Prof. Phil Rose je Britanec, profesor, ki na področju zvočne forenzike v Avstraliji deluje 20 let. Med drugim je leta 2003 pomagal pri razkritju kriminalne skupine, ki je na božično popoldne s premišljenim telefonskim klicem banko JP Morgan Chase opeharila za 150 milijonov evrov. Dokazno gradivo zvočne forenzike po njegovih besedah po navadi ni najbolj oprijemljivo, zlasti ne v primerjavi z analizo DNK.

“Že glas ene in iste osebe se zelo spreminja, po drugi strani pa ima veliko ljudi zelo podoben glas. Smo namreč podobnega fizičnega ustroja, med nami ne hodijo posamezniki z nenormalno dolgimi ali kratkimi vratovi, kar bi povzročilo drugačno akustiko izgovorjenih glasov. Moč dokazov je odvisna od variance posameznikovega glasu in podobnosti človeških glasov med sabo.”

Oddajo so nam pomagali sestaviti naši poslušalci. NAJLEPŠA HVALA VSAKEMU POSEBEJ!

Slišite jih lahko tukaj:


Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Oglas na glas za dober glas

11.12.2014

Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? Naši sogovorniki v tokratni Frekvenci X bodo foniatrinja, glasovni forenzik, antropolog, dramska profesorica za področje govora, pevec, ki se ukvarja z grlenim petjem in mojster beatbox tehnike. Koktajl človeških glasov, v katerega so svoj delež prispevali tudi naši poslušalci, vam postrežemo v tokratni Frekvenci X.

Človeški glas je posledica dolge koevolucije človeškega mišičnega sistema, uporabe glasilk in spoznavnega aparata

Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako se lahko tako živo spominjamo človeških glasov, da ti v nas vzbudijo tako neizmerno veselje kot bridko obžalovanje? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? Lahko človeški glas zamenja glas robota, sintetičen in matematičen preračun zvokov in vmesnih premorov?

Glas se nam spreminja vse življenje

Glas je proizvod naših dihal, našega artikulacijskega aparata, izraz centralnega živčnega sistema, naših idej. Je način, kako se človek izrazi. Nekateri imajo močnejše glasove, so pravi glasovni maratonci, spet drugi so bolj “kratkoprogaši”, pravi foniatrinja dr. Irena Hočevar – Boltežar iz ljubljanskega Kliničnega centra. Zaradi težav z glasom, grlom, požiranjem na leto sprejmejo nekaj več kot 3 tisoč ljudi, po večini takih, ki glas uporabljajo profesionalno.
Več o glasu in spreminjanju našega glasu skozi življenje spodaj:

Človek je spregovoril po zapleteni evoluciji

“Ne verjamem, da se je nekoč v človeški evoluciji zgodila premena človeškega genoma. Gre za dolgo koevolucijo človekove osnovne muskulature, spoznavnega aparata in uporabe glasilk,” pravi kulturni antropolog dr. Rajko Muršič z ljubljanske Filozofske fakultete.
Pri glasovnem sporazumevanju je po njegovih besedah nujno poznavanje komunikacijskih pravil in razlik. Zanimivi so zvoki, ki so spontani, nezavedni in telesni izraz nekega stanja. Najmočnejši različici uporabe našega glasu sta šepetanje in kričanje: pri prvem okrepimo sporočilo, pri drugem vstopimo v zasebni prostor naslovnika.

Od grlenega petja do beatbox tehnike

Alida Bevk

“Prijeten je tak glas, ki je utelešen, glas in dih prihajata iz telesa in iz sproščenega in odprtega telesa, glas postane svoj in neformalen,” pravi Alida Bevk, dramska igralka, ki na Akademiji nastajajoče igralce uvaja v tehniko govora. Pri tem si med drugim pomaga z glasovno tehniko Fitzmaurice. Ta se osredotoča na dihalni proces in dihalne vzorce, ki so vsajeni v telo. Pripomore k osvobajanju od starih dihalnih vzorcev in s tem k odpiranju človeškega glasu.

Svoj glas sta prispevala tudi Aleš Hadalin, izvirni raziskovalec človeškega glasu in pevec, ki nam je ponazoril tehniko grlenega petja, in Sašo Vrabič, član skupine Perpetuum Jazzile in Bassless, mojster glasovne tehnike beatbox.

Glasovna forenzika

Prof. Phil Rose je Britanec, profesor, ki na področju zvočne forenzike v Avstraliji deluje 20 let. Med drugim je leta 2003 pomagal pri razkritju kriminalne skupine, ki je na božično popoldne s premišljenim telefonskim klicem banko JP Morgan Chase opeharila za 150 milijonov evrov. Dokazno gradivo zvočne forenzike po njegovih besedah po navadi ni najbolj oprijemljivo, zlasti ne v primerjavi z analizo DNK.

“Že glas ene in iste osebe se zelo spreminja, po drugi strani pa ima veliko ljudi zelo podoben glas. Smo namreč podobnega fizičnega ustroja, med nami ne hodijo posamezniki z nenormalno dolgimi ali kratkimi vratovi, kar bi povzročilo drugačno akustiko izgovorjenih glasov. Moč dokazov je odvisna od variance posameznikovega glasu in podobnosti človeških glasov med sabo.”

Oddajo so nam pomagali sestaviti naši poslušalci. NAJLEPŠA HVALA VSAKEMU POSEBEJ!

Slišite jih lahko tukaj:


14.04.2022

Najuspešnejša različica koronavirusa

Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.


06.04.2022

Za ženske v znanosti: Katja Klinar, Tina Kegl in Eva Turk

Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?


31.03.2022

Če človeku daš oblast, ga bo ta praviloma pokvarila

Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.


24.03.2022

Razumevanje podatkov in dobra komunikacija sta ključna

Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.


17.03.2022

Od glave do pet: sinhronizacija možganov in telesa

Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?


10.03.2022

Urbani toplotni otoki

Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?


03.03.2022

Znanost potrebuje ženske

O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.


24.02.2022

Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina

Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?


03.02.2022

Ljubosumje na plodni svet, jeza, strah so normalni občutki neplodnih oseb

Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.


27.01.2022

Embriologi so detektivi za mikroskopom in varuške zarodkov v inkubatorjih

Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.


20.01.2022

Od fantazijskega sveta zunajtelesne oploditve do medicinske realnosti

Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.


13.01.2022

Nisi slabša ženska, mama, si le oseba, ki žal ni mogla zanositi po naravni poti

Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.


06.01.2022

Radiovedno leto 2021

Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.


30.12.2021

Znanstveno leto 2021

Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


15.12.2021

Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu

Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.


09.12.2021

Teleskop, ki nam bo dal nov pogled v vesolje

O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.


02.12.2021

Zvoki: Delfine moti podvodni hrup

Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.


25.11.2021

Zvoki: Travme vojne, potresa in petard

Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?


18.11.2021

Zvoki: Hrup na gradbišču

Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?


Stran 7 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov