Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov?
Naši sogovorniki v tokratni Frekvenci X bodo foniatrinja, glasovni forenzik, antropolog, dramska profesorica za področje govora, pevec, ki se ukvarja z grlenim petjem in mojster beatbox tehnike. Koktajl človeških glasov, v katerega so svoj delež prispevali tudi naši poslušalci, vam postrežemo v tokratni Frekvenci X.
Človeški glas je posledica dolge koevolucije človeškega mišičnega sistema, uporabe glasilk in spoznavnega aparata
Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako se lahko tako živo spominjamo človeških glasov, da ti v nas vzbudijo tako neizmerno veselje kot bridko obžalovanje? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? Lahko človeški glas zamenja glas robota, sintetičen in matematičen preračun zvokov in vmesnih premorov?
Glas je proizvod naših dihal, našega artikulacijskega aparata, izraz centralnega živčnega sistema, naših idej. Je način, kako se človek izrazi. Nekateri imajo močnejše glasove, so pravi glasovni maratonci, spet drugi so bolj “kratkoprogaši”, pravi foniatrinja dr. Irena Hočevar – Boltežar iz ljubljanskega Kliničnega centra. Zaradi težav z glasom, grlom, požiranjem na leto sprejmejo nekaj več kot 3 tisoč ljudi, po večini takih, ki glas uporabljajo profesionalno.
Več o glasu in spreminjanju našega glasu skozi življenje spodaj:
“Ne verjamem, da se je nekoč v človeški evoluciji zgodila premena človeškega genoma. Gre za dolgo koevolucijo človekove osnovne muskulature, spoznavnega aparata in uporabe glasilk,” pravi kulturni antropolog dr. Rajko Muršič z ljubljanske Filozofske fakultete.
Pri glasovnem sporazumevanju je po njegovih besedah nujno poznavanje komunikacijskih pravil in razlik. Zanimivi so zvoki, ki so spontani, nezavedni in telesni izraz nekega stanja. Najmočnejši različici uporabe našega glasu sta šepetanje in kričanje: pri prvem okrepimo sporočilo, pri drugem vstopimo v zasebni prostor naslovnika.
“Prijeten je tak glas, ki je utelešen, glas in dih prihajata iz telesa in iz sproščenega in odprtega telesa, glas postane svoj in neformalen,” pravi Alida Bevk, dramska igralka, ki na Akademiji nastajajoče igralce uvaja v tehniko govora. Pri tem si med drugim pomaga z glasovno tehniko Fitzmaurice. Ta se osredotoča na dihalni proces in dihalne vzorce, ki so vsajeni v telo. Pripomore k osvobajanju od starih dihalnih vzorcev in s tem k odpiranju človeškega glasu.
Svoj glas sta prispevala tudi Aleš Hadalin, izvirni raziskovalec človeškega glasu in pevec, ki nam je ponazoril tehniko grlenega petja, in Sašo Vrabič, član skupine Perpetuum Jazzile in Bassless, mojster glasovne tehnike beatbox.
Prof. Phil Rose je Britanec, profesor, ki na področju zvočne forenzike v Avstraliji deluje 20 let. Med drugim je leta 2003 pomagal pri razkritju kriminalne skupine, ki je na božično popoldne s premišljenim telefonskim klicem banko JP Morgan Chase opeharila za 150 milijonov evrov. Dokazno gradivo zvočne forenzike po njegovih besedah po navadi ni najbolj oprijemljivo, zlasti ne v primerjavi z analizo DNK.
“Že glas ene in iste osebe se zelo spreminja, po drugi strani pa ima veliko ljudi zelo podoben glas. Smo namreč podobnega fizičnega ustroja, med nami ne hodijo posamezniki z nenormalno dolgimi ali kratkimi vratovi, kar bi povzročilo drugačno akustiko izgovorjenih glasov. Moč dokazov je odvisna od variance posameznikovega glasu in podobnosti človeških glasov med sabo.”
Slišite jih lahko tukaj:
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov?
Naši sogovorniki v tokratni Frekvenci X bodo foniatrinja, glasovni forenzik, antropolog, dramska profesorica za področje govora, pevec, ki se ukvarja z grlenim petjem in mojster beatbox tehnike. Koktajl človeških glasov, v katerega so svoj delež prispevali tudi naši poslušalci, vam postrežemo v tokratni Frekvenci X.
Človeški glas je posledica dolge koevolucije človeškega mišičnega sistema, uporabe glasilk in spoznavnega aparata
Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako se lahko tako živo spominjamo človeških glasov, da ti v nas vzbudijo tako neizmerno veselje kot bridko obžalovanje? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? Lahko človeški glas zamenja glas robota, sintetičen in matematičen preračun zvokov in vmesnih premorov?
Glas je proizvod naših dihal, našega artikulacijskega aparata, izraz centralnega živčnega sistema, naših idej. Je način, kako se človek izrazi. Nekateri imajo močnejše glasove, so pravi glasovni maratonci, spet drugi so bolj “kratkoprogaši”, pravi foniatrinja dr. Irena Hočevar – Boltežar iz ljubljanskega Kliničnega centra. Zaradi težav z glasom, grlom, požiranjem na leto sprejmejo nekaj več kot 3 tisoč ljudi, po večini takih, ki glas uporabljajo profesionalno.
Več o glasu in spreminjanju našega glasu skozi življenje spodaj:
“Ne verjamem, da se je nekoč v človeški evoluciji zgodila premena človeškega genoma. Gre za dolgo koevolucijo človekove osnovne muskulature, spoznavnega aparata in uporabe glasilk,” pravi kulturni antropolog dr. Rajko Muršič z ljubljanske Filozofske fakultete.
Pri glasovnem sporazumevanju je po njegovih besedah nujno poznavanje komunikacijskih pravil in razlik. Zanimivi so zvoki, ki so spontani, nezavedni in telesni izraz nekega stanja. Najmočnejši različici uporabe našega glasu sta šepetanje in kričanje: pri prvem okrepimo sporočilo, pri drugem vstopimo v zasebni prostor naslovnika.
“Prijeten je tak glas, ki je utelešen, glas in dih prihajata iz telesa in iz sproščenega in odprtega telesa, glas postane svoj in neformalen,” pravi Alida Bevk, dramska igralka, ki na Akademiji nastajajoče igralce uvaja v tehniko govora. Pri tem si med drugim pomaga z glasovno tehniko Fitzmaurice. Ta se osredotoča na dihalni proces in dihalne vzorce, ki so vsajeni v telo. Pripomore k osvobajanju od starih dihalnih vzorcev in s tem k odpiranju človeškega glasu.
Svoj glas sta prispevala tudi Aleš Hadalin, izvirni raziskovalec človeškega glasu in pevec, ki nam je ponazoril tehniko grlenega petja, in Sašo Vrabič, član skupine Perpetuum Jazzile in Bassless, mojster glasovne tehnike beatbox.
Prof. Phil Rose je Britanec, profesor, ki na področju zvočne forenzike v Avstraliji deluje 20 let. Med drugim je leta 2003 pomagal pri razkritju kriminalne skupine, ki je na božično popoldne s premišljenim telefonskim klicem banko JP Morgan Chase opeharila za 150 milijonov evrov. Dokazno gradivo zvočne forenzike po njegovih besedah po navadi ni najbolj oprijemljivo, zlasti ne v primerjavi z analizo DNK.
“Že glas ene in iste osebe se zelo spreminja, po drugi strani pa ima veliko ljudi zelo podoben glas. Smo namreč podobnega fizičnega ustroja, med nami ne hodijo posamezniki z nenormalno dolgimi ali kratkimi vratovi, kar bi povzročilo drugačno akustiko izgovorjenih glasov. Moč dokazov je odvisna od variance posameznikovega glasu in podobnosti človeških glasov med sabo.”
Slišite jih lahko tukaj:
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Neveljaven email naslov