Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znanstvene raziskave so dokazale, da pride po zmagi pri zmagovalcu do dviga ravni testosterona in posledično tudi do večje agresivnosti pri naslednjem spopadu. Pojav ni značilen le za živali, ampak ga lahko opazimo tudi pri ljudeh, še posebej v športu.
Gosta oddaje sta ugledni irski nevroznanstvenik prof. Ian Robertson in slovenski športni psiholog Aleš Vičič.
Kdo in kakšni so zmagovalci, kaj se dogaja v njihovih možganih, zakaj poznamo tudi večne poražence …
Znanstvene raziskave so dokazale, da pride po zmagi pri zmagovalcu do dviga ravni testosterona in posledično tudi do večje agresivnosti pri naslednjem spopadu. Pojav ni značilen le za živali, ampak ga lahko opazimo tudi pri ljudeh, še posebej v športu.
Gosta oddaje sta ugledni irski nevroznanstvenik prof. Ian Robertson in slovenski športni psiholog Aleš Vičič.
Znanstveniki so s poskusi na miših pokazali, da zmagovanje na določenih mestih v možganih poveča število receptorjev za testosteron, kar pomeni, da ima lahko enaka količina hormona večji učinek na vedenje živali. Po dodatnih raziskavah so ugotovili še nekaj presenetljivega.
Do povečanja števila receptorjev v motivacijskem delu možganov je prišlo le, če je miška zmagala na domačem teritoriju. V primeru, da je nasprotnika premagala na njej tujem ozemlju, to na število receptorjev ni vplivalo.
“Poleg talentov sta ključna elementa motivacija in samozavest. Ljudje, ki so samozavestni, so večinoma nekoč že izkusili uspehe. Tak uspeh v možganih poveča raven testosterona tako pri ženskah kot moških, kar posledično zviša tudi raven dopamina in prinese bolj samozavestno obnašanje, večjo osredotočenost na cilje, manj zaskrbljenosti …”
Ian Robertson
*Pogovor je objavljen v izvirniku
Čeprav je v športu učinek domačega terena dokaj poznan, so nekateri drugi, bistveno bolj banalni vzroki, ki lahko povzročijo odločilno prednost moštva, za zdaj še manj znani in raziskani.
Pri vrhunskem športu so tekmovalci tako enakovredni, da so pogosto za končni vrstni red odločilne že malenkosti. Ena takšnih majhnih podrobnosti je lahko pri športih, v katerih pride do neposrednega spopada enega športnika proti drugemu, že barva dresa.
Rdeča barva, tudi če je zgolj na dresu in ne na obrazu, izraža dominacijo, modra pa podrejenost, kar nezavedno vpliva na same športnike. Doda oziroma odvzame jim lahko tisto malo energije oziroma spodbude, ki lahko pri zelo izenačenih tekmecih pomeni tudi razliko med zmago in porazom.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Znanstvene raziskave so dokazale, da pride po zmagi pri zmagovalcu do dviga ravni testosterona in posledično tudi do večje agresivnosti pri naslednjem spopadu. Pojav ni značilen le za živali, ampak ga lahko opazimo tudi pri ljudeh, še posebej v športu.
Gosta oddaje sta ugledni irski nevroznanstvenik prof. Ian Robertson in slovenski športni psiholog Aleš Vičič.
Kdo in kakšni so zmagovalci, kaj se dogaja v njihovih možganih, zakaj poznamo tudi večne poražence …
Znanstvene raziskave so dokazale, da pride po zmagi pri zmagovalcu do dviga ravni testosterona in posledično tudi do večje agresivnosti pri naslednjem spopadu. Pojav ni značilen le za živali, ampak ga lahko opazimo tudi pri ljudeh, še posebej v športu.
Gosta oddaje sta ugledni irski nevroznanstvenik prof. Ian Robertson in slovenski športni psiholog Aleš Vičič.
Znanstveniki so s poskusi na miših pokazali, da zmagovanje na določenih mestih v možganih poveča število receptorjev za testosteron, kar pomeni, da ima lahko enaka količina hormona večji učinek na vedenje živali. Po dodatnih raziskavah so ugotovili še nekaj presenetljivega.
Do povečanja števila receptorjev v motivacijskem delu možganov je prišlo le, če je miška zmagala na domačem teritoriju. V primeru, da je nasprotnika premagala na njej tujem ozemlju, to na število receptorjev ni vplivalo.
“Poleg talentov sta ključna elementa motivacija in samozavest. Ljudje, ki so samozavestni, so večinoma nekoč že izkusili uspehe. Tak uspeh v možganih poveča raven testosterona tako pri ženskah kot moških, kar posledično zviša tudi raven dopamina in prinese bolj samozavestno obnašanje, večjo osredotočenost na cilje, manj zaskrbljenosti …”
Ian Robertson
*Pogovor je objavljen v izvirniku
Čeprav je v športu učinek domačega terena dokaj poznan, so nekateri drugi, bistveno bolj banalni vzroki, ki lahko povzročijo odločilno prednost moštva, za zdaj še manj znani in raziskani.
Pri vrhunskem športu so tekmovalci tako enakovredni, da so pogosto za končni vrstni red odločilne že malenkosti. Ena takšnih majhnih podrobnosti je lahko pri športih, v katerih pride do neposrednega spopada enega športnika proti drugemu, že barva dresa.
Rdeča barva, tudi če je zgolj na dresu in ne na obrazu, izraža dominacijo, modra pa podrejenost, kar nezavedno vpliva na same športnike. Doda oziroma odvzame jim lahko tisto malo energije oziroma spodbude, ki lahko pri zelo izenačenih tekmecih pomeni tudi razliko med zmago in porazom.
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Neveljaven email naslov