Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znanstvene raziskave so dokazale, da pride po zmagi pri zmagovalcu do dviga ravni testosterona in posledično tudi do večje agresivnosti pri naslednjem spopadu. Pojav ni značilen le za živali, ampak ga lahko opazimo tudi pri ljudeh, še posebej v športu.
Gosta oddaje sta ugledni irski nevroznanstvenik prof. Ian Robertson in slovenski športni psiholog Aleš Vičič.
Kdo in kakšni so zmagovalci, kaj se dogaja v njihovih možganih, zakaj poznamo tudi večne poražence …
Znanstvene raziskave so dokazale, da pride po zmagi pri zmagovalcu do dviga ravni testosterona in posledično tudi do večje agresivnosti pri naslednjem spopadu. Pojav ni značilen le za živali, ampak ga lahko opazimo tudi pri ljudeh, še posebej v športu.
Gosta oddaje sta ugledni irski nevroznanstvenik prof. Ian Robertson in slovenski športni psiholog Aleš Vičič.
Znanstveniki so s poskusi na miših pokazali, da zmagovanje na določenih mestih v možganih poveča število receptorjev za testosteron, kar pomeni, da ima lahko enaka količina hormona večji učinek na vedenje živali. Po dodatnih raziskavah so ugotovili še nekaj presenetljivega.
Do povečanja števila receptorjev v motivacijskem delu možganov je prišlo le, če je miška zmagala na domačem teritoriju. V primeru, da je nasprotnika premagala na njej tujem ozemlju, to na število receptorjev ni vplivalo.
“Poleg talentov sta ključna elementa motivacija in samozavest. Ljudje, ki so samozavestni, so večinoma nekoč že izkusili uspehe. Tak uspeh v možganih poveča raven testosterona tako pri ženskah kot moških, kar posledično zviša tudi raven dopamina in prinese bolj samozavestno obnašanje, večjo osredotočenost na cilje, manj zaskrbljenosti …”
Ian Robertson
*Pogovor je objavljen v izvirniku
Čeprav je v športu učinek domačega terena dokaj poznan, so nekateri drugi, bistveno bolj banalni vzroki, ki lahko povzročijo odločilno prednost moštva, za zdaj še manj znani in raziskani.
Pri vrhunskem športu so tekmovalci tako enakovredni, da so pogosto za končni vrstni red odločilne že malenkosti. Ena takšnih majhnih podrobnosti je lahko pri športih, v katerih pride do neposrednega spopada enega športnika proti drugemu, že barva dresa.
Rdeča barva, tudi če je zgolj na dresu in ne na obrazu, izraža dominacijo, modra pa podrejenost, kar nezavedno vpliva na same športnike. Doda oziroma odvzame jim lahko tisto malo energije oziroma spodbude, ki lahko pri zelo izenačenih tekmecih pomeni tudi razliko med zmago in porazom.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Znanstvene raziskave so dokazale, da pride po zmagi pri zmagovalcu do dviga ravni testosterona in posledično tudi do večje agresivnosti pri naslednjem spopadu. Pojav ni značilen le za živali, ampak ga lahko opazimo tudi pri ljudeh, še posebej v športu.
Gosta oddaje sta ugledni irski nevroznanstvenik prof. Ian Robertson in slovenski športni psiholog Aleš Vičič.
Kdo in kakšni so zmagovalci, kaj se dogaja v njihovih možganih, zakaj poznamo tudi večne poražence …
Znanstvene raziskave so dokazale, da pride po zmagi pri zmagovalcu do dviga ravni testosterona in posledično tudi do večje agresivnosti pri naslednjem spopadu. Pojav ni značilen le za živali, ampak ga lahko opazimo tudi pri ljudeh, še posebej v športu.
Gosta oddaje sta ugledni irski nevroznanstvenik prof. Ian Robertson in slovenski športni psiholog Aleš Vičič.
Znanstveniki so s poskusi na miših pokazali, da zmagovanje na določenih mestih v možganih poveča število receptorjev za testosteron, kar pomeni, da ima lahko enaka količina hormona večji učinek na vedenje živali. Po dodatnih raziskavah so ugotovili še nekaj presenetljivega.
Do povečanja števila receptorjev v motivacijskem delu možganov je prišlo le, če je miška zmagala na domačem teritoriju. V primeru, da je nasprotnika premagala na njej tujem ozemlju, to na število receptorjev ni vplivalo.
“Poleg talentov sta ključna elementa motivacija in samozavest. Ljudje, ki so samozavestni, so večinoma nekoč že izkusili uspehe. Tak uspeh v možganih poveča raven testosterona tako pri ženskah kot moških, kar posledično zviša tudi raven dopamina in prinese bolj samozavestno obnašanje, večjo osredotočenost na cilje, manj zaskrbljenosti …”
Ian Robertson
*Pogovor je objavljen v izvirniku
Čeprav je v športu učinek domačega terena dokaj poznan, so nekateri drugi, bistveno bolj banalni vzroki, ki lahko povzročijo odločilno prednost moštva, za zdaj še manj znani in raziskani.
Pri vrhunskem športu so tekmovalci tako enakovredni, da so pogosto za končni vrstni red odločilne že malenkosti. Ena takšnih majhnih podrobnosti je lahko pri športih, v katerih pride do neposrednega spopada enega športnika proti drugemu, že barva dresa.
Rdeča barva, tudi če je zgolj na dresu in ne na obrazu, izraža dominacijo, modra pa podrejenost, kar nezavedno vpliva na same športnike. Doda oziroma odvzame jim lahko tisto malo energije oziroma spodbude, ki lahko pri zelo izenačenih tekmecih pomeni tudi razliko med zmago in porazom.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Neveljaven email naslov