Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alojz Kodre, fizik in prevajalec

21.05.2015

Alojz Kodre, fizik in prevajalec, je zaslužni profesor z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Profesor, ki ga študentje izjemno cenijo, je z modelsko analizo nadgradil matematično fiziko, katere znanje je tudi danes ena osrednjih primerjalnih prednosti slovenskih fizikov doma in v svetu, dobro pa poznajo tudi njegov prispevek k eksperimentalni fiziki atomov.

Dr. Alojz Kodre je zaslužni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegovo znanstveno delo je vezano predvsem na področje eksperimentalne atomske fizike in rentgenske spektrometrije, kjer je oral ledino in postavil temelje modernim eksperimentalnim pristopom pri študiju mehanizmov notranjih elektronov v različnih atomih.

Rezultati so izjemno uporabni pri strukturnih analizah atomske in molekularne zgradbe snovi, med drugim tudi novih nanostrukturnih materialov, tankih plasti, tekočin in molekul v plinih.

Profesor Kodre je bil več desetletij nosilec in učitelj predmeta matematična fizika in prav to znanje daje študentom ljubljanske fizikalne šole izjemno primerjalno prednost doma in v svetu. Tako se ni čuditi, da so študentje, ko so pred leti izdali igralne karte s podobami profesorjev, kot škisa upodobili prav profesorja Kodreta. Marsikdo pa njegovo ime pozna po odličnih prevodih poljudnoznanstvenih del in znanstvene fantastike, med drugim celotnega ciklusa Štoparskega vodnika po galaksiji Douglasa Adamsa.

Rezultat je eksaktnost, združena z izjemnim občutkom za jezik, ki v marsičem bogati slovensko besedišče.

Profesor Kodre, ste izvrsten prevajalec poljudnoznanstvenih del in znanstvene fantastike. Najbrž je tu poleg eksaktnosti in lovljenja primernega jezikovnega nivoja izziv tudi ustvarjanje novih besed. Kako se to podaja slovenščini in jezikovni kulturi našega okolja?

Dobil sem vtis, da so tisti, ki so te knjige brali, novosti dobro sprejeli, da jih celo omenjajo kot eno ključnih stvari. Seveda naravoslovna ali če hočete tehnična izobrazba pomaga. Kadar je avtor imel razmeroma jasno podobo o plati nečesa novega, kar uvaja, potem je zelo prav, da prevajalec to razume, kajti, če ne, če bo prevajal po besedah in ne pozna področja, lahko iz tega nastanejo poljubne neumnosti, ki smo jih že prebrali tu in tam. Tako da to pomaga. In potem je seveda tudi iskanje novih besed, torej, treba je spojiti generativno zmožnost slovenščine, pa to, da razumete, kaj naj bi ta beseda vsebovala, potem se pa že najde. In moram reči, da je to velik hec.

Kaj pa avtorji, ki ste jih prevajali, ali oni razumejo znanost, so na tekočem z znanostjo?

Douglas Adams na primer, avtor Štoparskega vodnika, je bil izvrsten poznavalec znanosti, osebni prijatelj številnih najvidnejših znanstvenikov na svojih področjih, tako da je stvari dobival iz prve roke. In ko berete – on sicer izjemno duhovito parodira novosti v znanosti, tehniki, tako kot parodira tudi druge plati človeškega in družbenega življenja – vidite, da v resnici globoko razume, kako je to zares, da je seveda ta parodija napravljena na tej osnovi. Srečal sem nekaj primerov avtorjev, ki so kar sipali iz rokava črvine, črne luknje in tako naprej, pa niso imeli pojma, kaj naj bi to bilo. Nikoli nisem imel veselja, da bi šel take prevajati.

Torej je v znanstveni fantastiki tudi veliko nesmislov?

Absolutno, začetki so grozni. No, se bom pazil in ne bom imenoval kakšnega posebej hudega primera.

Vsekakor je Štoparski vodnik po galaksiji snov, iz katere rastejo kulti. Za konec bi vas vprašala še nekaj nenavadnega: v ponedeljek bo veliko študentov na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko in še marsikje po svetu hodilo okrog ovešenih z brisačo. Je to znak spoštovanja ali previdnosti?

Če preberete v Štoparskem vodniku, za kaj vse vam je lahko koristna brisača, potem bi pričakovali, da jih bomo tako ali tako vsi nosili vsak dan. No, ampak to je seveda počastitev, tako imenovani dan brisače, 25. maj, spominski dan za Douglasom Adamsom. No, letos, dopoldne se bom seveda pojavil tukaj na šoli z brisačo, kot je že tradicija, popoldne pa celo v Mariboru, kjer je založba Pivec, ki letos ponatiskuje Štoparski vodnik, pripravila slovesen prvi dan brisače v Mariboru. Kaže torej, da se ta raba tja še ni razširila in to bo začetek.

Vsekakor morava omeniti tudi število 42, ki je odgovor na vprašanje o življenju, vesolju in sploh vsem. Je to še vedno najboljši odgovor na to vprašanje ali ima fizika morda že kakšnega boljšega?

Fizika seveda kar naprej izumlja, vendar je treba priznati, da ne o čisto vsem. Če hočete zajeti vesolje, tukaj smo pravzaprav že zelo daleč, čeprav se nam je ne tako daleč nazaj pokazalo, da je kar 84 odstotkov tistega, o čemer v vesolju nimamo pojma, precej pomagalo tudi pri življenju, vendar so seveda biologi tu daleč spredaj in opravljajo sijajno delo. O čisto vsem, tu se pa ustavimo, ne vemo, kako je s tem. Je pa tako, kot pravi tudi Adams v svoji knjigi: čisto mogoče je, da poznate odgovor, ampak potem ne morete natanko poznati vprašanja. In da se pravzaprav istočasno poznavanje vprašanja in odgovora med seboj izključujeta. In če bi se to slučajno zgodilo, potem bi celo vesolje naredilo buumf in bi se namesto njega pojavilo še nekaj veliko bolj čudnega.

Torej, ali lahko rečete, smo blizu ali daleč od teorije vsega?

Teorijo vsega smo dobili že kar nekajkrat in mislim, da jo bomo še nekajkrat. Kajti tisto vse v teoriji vsega se kar naprej širi, v tem je pravzaprav problem.

Citat iz Štoparskega vodnika – o brisači

Štoparski vodnik po Galaksiji ve o brisačah povedati kar dosti stvari: Brisača, pravi, je takole približno naj – naj najkoristnejša stvar, ki si jo medzvezdni popotnik lahko omisli. Po eni plati ima veliko praktično vrednost – lahko jo ovije okrog sebe, da ga greje, ko prečka mrzle lune Bete Jaglana; na lesketajočih se plažah iz marmornega peska na Santraginusu V se lahko uleže nanjo in vdihava opojne morske hlape; na njej lahko spi pod zvezdarni, ki sijejo tako žareče rdeče na puščavskem Kakrafoonu; lahko jo razpne kot jadro na majhnem splavu in se odpelje po počasni težki reki Moth; mokro lahko uporabi kot orožje v boju z golimi rokami; lahko si jo ovije okrog glave, da se zaščiti pred škodljivimi izparinami ali da se obrani pogleda traalskega hroščatega krvoloka (neznansko neumna žival: če ga ne morete videti, sklepa, da tudi on ne vidi vas – zabit ko štor, ampak zelo zelo krvoločen); z njo lahko maha v stiski, da prikliče pomoč, in seveda se z njo lahko tudi obriše, če je še vedno dovolj snažna. Še mnogo pomembnejša je psihološka vrednost brisače. Je že tako, da vsak strag (strag: ne-popotnik), brž ko pri štoparju opazi brisačo, samodejno privzame, da poseduje štopar tudi zobno krtačko, flanelasto otiračo za obraz, milo, pločevinko keksov, čutarico, kompas, zemljevid, klobčič vrvice, razpršilec proti obadom, opremo za dež, vesoljski skafander itd itd. Še več, taisti strag bo tudi z veseljem posodil štoparju katerokoli od teh ali nadaljnjega ducata drugih stvari, ki jih je štopar po nesreči “izgubil”. Strag si namreč misli, da je vsakdo, ki je prepotoval Galaksijo podolgem in počez, se prebil skozi njene temačne kotičke, vzdržal v strahotno neenaki borbi s sovražnimi silami in jih končno tudi premagal, pri vsem tem pa še vedno ve, kje ima brisačo, očitno človek, s katerim je treba računati. Odtod tudi izraz, ki se je ustalil v štoparskem žargonu, kot na primer v zvezi “Hej, ti gnaš tega hupi Forda Prefecta? Tapravi frud, ve, kje ima brisačo.” (Gnaš, gnajti: poznati, vedeti za, srečati, spati z; hupi: kul tip; frud: res blazno kul tip.

(Štoparski vodnik po galaksiji, prevedel Alojz Kodre)


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Alojz Kodre, fizik in prevajalec

21.05.2015

Alojz Kodre, fizik in prevajalec, je zaslužni profesor z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Profesor, ki ga študentje izjemno cenijo, je z modelsko analizo nadgradil matematično fiziko, katere znanje je tudi danes ena osrednjih primerjalnih prednosti slovenskih fizikov doma in v svetu, dobro pa poznajo tudi njegov prispevek k eksperimentalni fiziki atomov.

Dr. Alojz Kodre je zaslužni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegovo znanstveno delo je vezano predvsem na področje eksperimentalne atomske fizike in rentgenske spektrometrije, kjer je oral ledino in postavil temelje modernim eksperimentalnim pristopom pri študiju mehanizmov notranjih elektronov v različnih atomih.

Rezultati so izjemno uporabni pri strukturnih analizah atomske in molekularne zgradbe snovi, med drugim tudi novih nanostrukturnih materialov, tankih plasti, tekočin in molekul v plinih.

Profesor Kodre je bil več desetletij nosilec in učitelj predmeta matematična fizika in prav to znanje daje študentom ljubljanske fizikalne šole izjemno primerjalno prednost doma in v svetu. Tako se ni čuditi, da so študentje, ko so pred leti izdali igralne karte s podobami profesorjev, kot škisa upodobili prav profesorja Kodreta. Marsikdo pa njegovo ime pozna po odličnih prevodih poljudnoznanstvenih del in znanstvene fantastike, med drugim celotnega ciklusa Štoparskega vodnika po galaksiji Douglasa Adamsa.

Rezultat je eksaktnost, združena z izjemnim občutkom za jezik, ki v marsičem bogati slovensko besedišče.

Profesor Kodre, ste izvrsten prevajalec poljudnoznanstvenih del in znanstvene fantastike. Najbrž je tu poleg eksaktnosti in lovljenja primernega jezikovnega nivoja izziv tudi ustvarjanje novih besed. Kako se to podaja slovenščini in jezikovni kulturi našega okolja?

Dobil sem vtis, da so tisti, ki so te knjige brali, novosti dobro sprejeli, da jih celo omenjajo kot eno ključnih stvari. Seveda naravoslovna ali če hočete tehnična izobrazba pomaga. Kadar je avtor imel razmeroma jasno podobo o plati nečesa novega, kar uvaja, potem je zelo prav, da prevajalec to razume, kajti, če ne, če bo prevajal po besedah in ne pozna področja, lahko iz tega nastanejo poljubne neumnosti, ki smo jih že prebrali tu in tam. Tako da to pomaga. In potem je seveda tudi iskanje novih besed, torej, treba je spojiti generativno zmožnost slovenščine, pa to, da razumete, kaj naj bi ta beseda vsebovala, potem se pa že najde. In moram reči, da je to velik hec.

Kaj pa avtorji, ki ste jih prevajali, ali oni razumejo znanost, so na tekočem z znanostjo?

Douglas Adams na primer, avtor Štoparskega vodnika, je bil izvrsten poznavalec znanosti, osebni prijatelj številnih najvidnejših znanstvenikov na svojih področjih, tako da je stvari dobival iz prve roke. In ko berete – on sicer izjemno duhovito parodira novosti v znanosti, tehniki, tako kot parodira tudi druge plati človeškega in družbenega življenja – vidite, da v resnici globoko razume, kako je to zares, da je seveda ta parodija napravljena na tej osnovi. Srečal sem nekaj primerov avtorjev, ki so kar sipali iz rokava črvine, črne luknje in tako naprej, pa niso imeli pojma, kaj naj bi to bilo. Nikoli nisem imel veselja, da bi šel take prevajati.

Torej je v znanstveni fantastiki tudi veliko nesmislov?

Absolutno, začetki so grozni. No, se bom pazil in ne bom imenoval kakšnega posebej hudega primera.

Vsekakor je Štoparski vodnik po galaksiji snov, iz katere rastejo kulti. Za konec bi vas vprašala še nekaj nenavadnega: v ponedeljek bo veliko študentov na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko in še marsikje po svetu hodilo okrog ovešenih z brisačo. Je to znak spoštovanja ali previdnosti?

Če preberete v Štoparskem vodniku, za kaj vse vam je lahko koristna brisača, potem bi pričakovali, da jih bomo tako ali tako vsi nosili vsak dan. No, ampak to je seveda počastitev, tako imenovani dan brisače, 25. maj, spominski dan za Douglasom Adamsom. No, letos, dopoldne se bom seveda pojavil tukaj na šoli z brisačo, kot je že tradicija, popoldne pa celo v Mariboru, kjer je založba Pivec, ki letos ponatiskuje Štoparski vodnik, pripravila slovesen prvi dan brisače v Mariboru. Kaže torej, da se ta raba tja še ni razširila in to bo začetek.

Vsekakor morava omeniti tudi število 42, ki je odgovor na vprašanje o življenju, vesolju in sploh vsem. Je to še vedno najboljši odgovor na to vprašanje ali ima fizika morda že kakšnega boljšega?

Fizika seveda kar naprej izumlja, vendar je treba priznati, da ne o čisto vsem. Če hočete zajeti vesolje, tukaj smo pravzaprav že zelo daleč, čeprav se nam je ne tako daleč nazaj pokazalo, da je kar 84 odstotkov tistega, o čemer v vesolju nimamo pojma, precej pomagalo tudi pri življenju, vendar so seveda biologi tu daleč spredaj in opravljajo sijajno delo. O čisto vsem, tu se pa ustavimo, ne vemo, kako je s tem. Je pa tako, kot pravi tudi Adams v svoji knjigi: čisto mogoče je, da poznate odgovor, ampak potem ne morete natanko poznati vprašanja. In da se pravzaprav istočasno poznavanje vprašanja in odgovora med seboj izključujeta. In če bi se to slučajno zgodilo, potem bi celo vesolje naredilo buumf in bi se namesto njega pojavilo še nekaj veliko bolj čudnega.

Torej, ali lahko rečete, smo blizu ali daleč od teorije vsega?

Teorijo vsega smo dobili že kar nekajkrat in mislim, da jo bomo še nekajkrat. Kajti tisto vse v teoriji vsega se kar naprej širi, v tem je pravzaprav problem.

Citat iz Štoparskega vodnika – o brisači

Štoparski vodnik po Galaksiji ve o brisačah povedati kar dosti stvari: Brisača, pravi, je takole približno naj – naj najkoristnejša stvar, ki si jo medzvezdni popotnik lahko omisli. Po eni plati ima veliko praktično vrednost – lahko jo ovije okrog sebe, da ga greje, ko prečka mrzle lune Bete Jaglana; na lesketajočih se plažah iz marmornega peska na Santraginusu V se lahko uleže nanjo in vdihava opojne morske hlape; na njej lahko spi pod zvezdarni, ki sijejo tako žareče rdeče na puščavskem Kakrafoonu; lahko jo razpne kot jadro na majhnem splavu in se odpelje po počasni težki reki Moth; mokro lahko uporabi kot orožje v boju z golimi rokami; lahko si jo ovije okrog glave, da se zaščiti pred škodljivimi izparinami ali da se obrani pogleda traalskega hroščatega krvoloka (neznansko neumna žival: če ga ne morete videti, sklepa, da tudi on ne vidi vas – zabit ko štor, ampak zelo zelo krvoločen); z njo lahko maha v stiski, da prikliče pomoč, in seveda se z njo lahko tudi obriše, če je še vedno dovolj snažna. Še mnogo pomembnejša je psihološka vrednost brisače. Je že tako, da vsak strag (strag: ne-popotnik), brž ko pri štoparju opazi brisačo, samodejno privzame, da poseduje štopar tudi zobno krtačko, flanelasto otiračo za obraz, milo, pločevinko keksov, čutarico, kompas, zemljevid, klobčič vrvice, razpršilec proti obadom, opremo za dež, vesoljski skafander itd itd. Še več, taisti strag bo tudi z veseljem posodil štoparju katerokoli od teh ali nadaljnjega ducata drugih stvari, ki jih je štopar po nesreči “izgubil”. Strag si namreč misli, da je vsakdo, ki je prepotoval Galaksijo podolgem in počez, se prebil skozi njene temačne kotičke, vzdržal v strahotno neenaki borbi s sovražnimi silami in jih končno tudi premagal, pri vsem tem pa še vedno ve, kje ima brisačo, očitno človek, s katerim je treba računati. Odtod tudi izraz, ki se je ustalil v štoparskem žargonu, kot na primer v zvezi “Hej, ti gnaš tega hupi Forda Prefecta? Tapravi frud, ve, kje ima brisačo.” (Gnaš, gnajti: poznati, vedeti za, srečati, spati z; hupi: kul tip; frud: res blazno kul tip.

(Štoparski vodnik po galaksiji, prevedel Alojz Kodre)


07.05.2015

Možgani na sodišču

Zgodovinarji bodo nekoč zapisali, da je nevroznanost začela posegati v ameriški sodni sistem, ko se je v začetku devetdesetih let 20. stoletja neki bogat direktor deloma izmazal pred kazensko odgovornostjo tako, da je ob pomoči strokovnjakov sodišče prepričal, da zločina ni storil on, ampak njegova cista. So možgani res vedno odgovorni za svoja dejanja? Kakšne olajševalne okoliščine lahko upoštevajo sodišča? Raziskujemo z ameriškim nevroznanstvenikom dr. Jamesom Fallonom in s filozofinjo dr. Renato Salecl z Inštituta za kriminologijo na Pravni fakulteti v Ljubljani.


30.04.2015

Dr. Mitja Mastnak, slovenski matematik v Kanadi

Je doktor matematike, specialist za algebro, leta 1993 je kot gimnazijec na matematični olimpijadi v Istanbulu osvojil bronasto medaljo. Po diplomi na ljubljanski univerzi je odšel na doktorski študij v Kanado. In ostal, si ustvaril akademsko kariero in družino. Dr. Mitja Mastnak je izredni profesor na univerzi St. Mary’s v Halifaxu, začasno nekaj tednov gostuje na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Pogovarjali smo se o univerzitetnih in znanstvenih pogojih v Kanadi, primerjavi s Slovenijo in Evropo, honorarjih, motiviranosti študentov, kakovosti življenja …


23.04.2015

Sverre Aarseth, mojster vesoljskega plesa

Dr. Sverre Aarseth je legendarni astrofizik z Inštituta za astronomijo Univerze v Cambridgeu in skoraj vsakemu astrofiziku na svetu vzbudi hvaležnost, saj je razvil in z drugimi delil zelo učinkovite računalniške programe za preračunavanje interakcije med veliko telesi v vesolju. Lahko bi mu rekli kar mojster vesoljskega plesa.


16.04.2015

Neil de Grass Tyson

Tokratna Frekvenca X je nastala v sodelovanju s podcastom Številke na našem Multimedijskem portalu. Skupaj z avtorjem podcasta Slavkom Jeričem smo gostili priznanega komunikatorja znanosti Neila deGrassa Tysona.


09.04.2015

Komuniciranje znanosti

Minuli konec tedna so v Cernu po dveh letih znova zagnali Veliki hadronski trkalnik. Vrača se prenovljen in izpopolnjen, tako da se lahko nadejamo novih odkritij, ki bodo premikala meje sodobne fizike. A v tokratni Frekvenci X nas ne bo zanimala izjemno kompleksna »cernovska« fizika, temveč kako je znanstvenikom uspelo, da so iz nje v zgolj nekaj letih naredili medijsko vročo temo. Je za to res kriv Dan Brown z Angeli in demoni, prodorna uporaba Twitterja ali iznajdljivo trkanje na radovednost ljudi, bomo izvedeli v pogovoru z vodjo pisarne za komuniciranje z javnostjo v CERN-u. To je dr. James Gilles.


02.04.2015

Laniakea, naš širši galaktični dom

S Frekvenco X smo se podali v največja nadstropja narave, v neizmerno vesolje, kjer se plin združuje v zvezde, skupine zvezd pa v galaksije. Naša gostja bo profesorica Hélene Courtois ( Elen Kurtva) z Univerze v Lyonu, ki je lani s havajskimi kolegi odkrila, da je naša Rimska cesta del jate galaksij, ki so jo poimenovali Laniakea. V havajščini Laniakea pomeni neizmerljivo vesolje, ki pa ga je Hélene Courtois in njenim kolegom vseeno uspelo izmeriti.


26.03.2015

3 D tisk v medicini

Predstavljajte si, da ste v dolgi vrsti za transplantacijo organa. In zdaj pomislite, da bi nove sklepe, ledvica ali celo srce dobili kar s pomočjo 3D tiska? Prvi poskusi biotiska s pomočjo pravih celic segajo tik pred leto 2000, ko so prvič uporabili metodo biotiskanja, 3D-tiskanja z živimi celicami, za ustvarjanje umetnega mehurja. V nekaj letih je vse več raziskovalnih skupin iz različnih laboratorijih začelo razvijati ali spreminjati tiskalnike za tiskanje celic v treh dimenzijah.


19.03.2015

Fizika smučarskih skokov

Skupaj z očetom velikanke Janezom Goriškom smo obujali spomine na nastajanje letalnice velikanke in nekdanje rekorde v Planici ter preizkusili najnovejši simulator smučarskih skokov v Planici.


12.03.2015

Možgani zmagovalcev

Znanstvene raziskave so dokazale, da pride po zmagi pri zmagovalcu do dviga ravni testosterona in posledično tudi do večje agresivnosti pri naslednjem spopadu. Pojav ni značilen le za živali, ampak ga lahko opazimo tudi pri ljudeh, še posebej v športu. Gosta oddaje sta ugledni irski nevroznanstvenik prof. Ian Robertson in slovenski športni psiholog Aleš Vičič.


05.03.2015

Davno srečanje temne zvezde in sonca

V znanosti so odkritja le redko plod naključja, na drugi strani pa nikoli ni mogoče vedeti vnaprej, kaj boste odkrili. Tako je lani dr. Ralf Scholz iz Potsdama odkril zelo temno zvezdo v bližini našega Sonca, ki so jo kmalu poimenovali Scholzeva zvezda. Profesor Eric Mamajek (izg.:Memedžek), ki je eden največjih strokovnjakov za preučevanje okolice našega Sonca, pa je odkril, da je ta zvezda pred 70 tisoč leti potovala relativno blizu Sonca in je v tem pogledu naša doslej najbližja poznana obiskovalka. S profesorjem Mamajekom se bomo pogovarjali o njegovem odkritju in o vplivu takih mimoletov na komete v našem Osončju, pa seveda, kdaj si lahko obetamo, da bomo morebitne bodoče zvezdne obiskovalce poznali vnaprej.


19.02.2015

Psihologija strahu

Strah je osnovno čustvo in pri večini vzbuja neprijetne občutke. Pomislili bi celo, da je neustrašnost blagoslov. A to ni res. Strah je osnovni mehanizem, ki vklaplja preživetveni nagon, saj nas v nevarnosti pripravi na boj ali beg. Medicina pozna primere, ko ljudje ne čutijo strahu, zato pa so v nenehni nevarnosti. Gosta sta profesor dr. Grega Repovš in Stane Kranjc.


12.02.2015

Modrost psihopatov

Kaj se lahko naučimo od psihopatov? Tudi to, da če nas čaka neprijetno opravilo se ga je najbolje lotiti takoj, brez odlašanja. Psihopati sicer znajo biti izjemno šarmantni in karizmatični, če jim to pomaga pri doseganju zastavljenega cilja, a šarmantnost se lahko hitro spremeni v grobo brezobzirnost, ko presodijo, da ima takšna taktika večje možnosti za uspeh. Kako prepoznati psihopate, kako se z njimi soočiti in kaj se lahko od njih naučimo? Gosta: Dr. Kevin Dutton, profesor na Univerzi Oxford in Doc. dr. Maja Rus Makovec, psihiatrinja.


05.02.2015

FX fuzija

Poraba energije se v svetu izjemno povečuje, fosilna goriva so omejena, najti je treba bogat in čist vir energije. Kot ena izmed možnosti se kaže fuzijska energija, proizvod jedrske fuzije, procesa zlivanja vodikovih atomskih jeder, ki z energijo oskrbuje tudi naše sonce. To je proces, ki je nasproten jedrski fiziji oziroma cepitvi atomskih jeder, ki se uporablja v sodobnih jedrskih reaktorjih. O tem, kako ustvariti majhno sonce na Zemlji, kot svojim prizadevanjem ljubkovalno pravijo znanstveniki na področju fuzije, se bomo v Frekvenci X pogovarjali z vodjo evropskega programa EUROfusion Tonyjem Donnejem, obiskali pa bomo tudi pospeševalnik v Reaktorskem centru Inštituta Jožef Štefan.


29.01.2015

Izginjajoči kromosom Y

Osnovna biološka razlika med moškim in žensko je ta, da ima ženska ima v svojih celicah dve kopiji spolnega kromosoma X, moški pa X in Y. Kromosom Y moškega naredi moškega. X in Y sta bila nekoč enako velika, nato pa se je začel kromosom Y krčiti in izgubljati gene. Po prepričanju nekaterih genetikov se ta proces degeneracije nadaljuje. A moški še ne bodo izumrli, pomirja profesor Darren Griffin z Univerze Kent v Veliki Britaniji.


22.01.2015

Druga doba strojev

“Srečni posamezniki, ki bodo vseeno lahko udeleženi pri kakem kreativnem opravilu, bodo predstavljali resnično elito človeštva … V družbi prisilnega brezdelja bo postala najbolj cenjena beseda – delo!” Tako je pred 50 leti zapisal Isaac Asimov, avtor znanstvene-fantastike. Morda se je vseeno malo zmotil, a pravilno je napovedal, da bomo leta 2015 uporabljali Skype, si kuhali kavo s pritiskom na gumb in da bodo vedno več del prevzemali roboti … Računalniki podvojijo svoje procesorske zmožnosti približno vsako leto in pol. Sedaj imamo v svojih žepih pametne telefone, v katere so vgrajeni procesorji, ki so tako hitri, kot so bili pred nekaj desetletji le zelo dragi superračunalniki.


15.01.2015

Največje oko zazrto v nebo

O vesolju še zdaleč ne vemo vsega, poznamo le 4 odstotke. Preostanek je temna snov in temna energija, kar smo spoznali tudi po zaslugi teleskopov, ki so pripomogli k številnim odkritjem, na katera še pred petnajstimi leti nismo niti pomislili. Prejšnji mesec pa je dobil dokončno zeleno luč za konstrukcijo Evropski ekstremno veliki teleskop (E-ELT). Gre za daleč najzmogljivejši astronomski teleskop na Zemlji, ki bo opazoval vesolje v vidni in infrardeči svetlobi.


08.01.2015

Čar zemljinih polov

Severni in južni pol Zemlje sta v zgodovini vedno burila domišljijo, v ta večni led in sneg so se podajali številni pogumni osvajalci, danes pa so brezmejna bela prostranstva predvsem začasni dom številnih raziskovalnih ekip. Na Antarktiko smo poklicali mlado meteorologinjo Mairi Simms, z britanskim znanstvenikom Jonom Shanklinom se bomo spomnili odkritja velikanske ozonske luknje pred natanko 30-imi leti, z dansko znanstvenico Dorthe Dahl-Jensen pa pogledali globoko v zgodovino ledenih poledenitev. Svet tam daleč ni le hladen in zato romantično lep, je tudi trpko opozorilo, kako krhko je zemeljsko podnebno ravnovesje.


01.01.2015

Znanstveni presežki 2014

Pristanek sonde Rosetta na kometu, odkritje najstarejše zvezde na svetu, izum modrih LED diod, najdba okostja največjega dinozavra, rekordno globalno segrevanje ... To je le nekaj dosežkov, ki smo jih osvetlili v pregledni oddaji Frekvenca X.


25.12.2014

Z znanostjo naprej!

Kaj je zaznamovalo znanstveno leto 2014? Za profesorja doktorja Petra Križana je bilo zagotovo v ospredju delo v najbolj zmogljivem pospeševalniku delcev na Japonskem. Prof. Križan je v Tsukubi, v bližini Tokia, preživel dva meseca, saj tam vodi veliko mednarodno skupino znanstvenikov, pri eksperimentu Belle 2 pa sodelujejo še nekateri naši strokovnjaki. Maja Ratej in Luka Hvalc sta se prof. Križanom srečala na Inštitutu Jožefa Stefana, poleg Fakultete za matematiko in fiziko njegovo matično institucijo v Sloveniji.


11.12.2014

Oglas na glas za dober glas

Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? Naši sogovorniki v tokratni Frekvenci X bodo foniatrinja, glasovni forenzik, antropolog, dramska profesorica za področje govora, pevec, ki se ukvarja z grlenim petjem in mojster beatbox tehnike. Koktajl človeških glasov, v katerega so svoj delež prispevali tudi naši poslušalci, vam postrežemo v tokratni Frekvenci X.


Stran 22 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov