Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alojz Kodre, fizik in prevajalec

21.05.2015

Alojz Kodre, fizik in prevajalec, je zaslužni profesor z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Profesor, ki ga študentje izjemno cenijo, je z modelsko analizo nadgradil matematično fiziko, katere znanje je tudi danes ena osrednjih primerjalnih prednosti slovenskih fizikov doma in v svetu, dobro pa poznajo tudi njegov prispevek k eksperimentalni fiziki atomov.

Dr. Alojz Kodre je zaslužni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegovo znanstveno delo je vezano predvsem na področje eksperimentalne atomske fizike in rentgenske spektrometrije, kjer je oral ledino in postavil temelje modernim eksperimentalnim pristopom pri študiju mehanizmov notranjih elektronov v različnih atomih.

Rezultati so izjemno uporabni pri strukturnih analizah atomske in molekularne zgradbe snovi, med drugim tudi novih nanostrukturnih materialov, tankih plasti, tekočin in molekul v plinih.

Profesor Kodre je bil več desetletij nosilec in učitelj predmeta matematična fizika in prav to znanje daje študentom ljubljanske fizikalne šole izjemno primerjalno prednost doma in v svetu. Tako se ni čuditi, da so študentje, ko so pred leti izdali igralne karte s podobami profesorjev, kot škisa upodobili prav profesorja Kodreta. Marsikdo pa njegovo ime pozna po odličnih prevodih poljudnoznanstvenih del in znanstvene fantastike, med drugim celotnega ciklusa Štoparskega vodnika po galaksiji Douglasa Adamsa.

Rezultat je eksaktnost, združena z izjemnim občutkom za jezik, ki v marsičem bogati slovensko besedišče.

Profesor Kodre, ste izvrsten prevajalec poljudnoznanstvenih del in znanstvene fantastike. Najbrž je tu poleg eksaktnosti in lovljenja primernega jezikovnega nivoja izziv tudi ustvarjanje novih besed. Kako se to podaja slovenščini in jezikovni kulturi našega okolja?

Dobil sem vtis, da so tisti, ki so te knjige brali, novosti dobro sprejeli, da jih celo omenjajo kot eno ključnih stvari. Seveda naravoslovna ali če hočete tehnična izobrazba pomaga. Kadar je avtor imel razmeroma jasno podobo o plati nečesa novega, kar uvaja, potem je zelo prav, da prevajalec to razume, kajti, če ne, če bo prevajal po besedah in ne pozna področja, lahko iz tega nastanejo poljubne neumnosti, ki smo jih že prebrali tu in tam. Tako da to pomaga. In potem je seveda tudi iskanje novih besed, torej, treba je spojiti generativno zmožnost slovenščine, pa to, da razumete, kaj naj bi ta beseda vsebovala, potem se pa že najde. In moram reči, da je to velik hec.

Kaj pa avtorji, ki ste jih prevajali, ali oni razumejo znanost, so na tekočem z znanostjo?

Douglas Adams na primer, avtor Štoparskega vodnika, je bil izvrsten poznavalec znanosti, osebni prijatelj številnih najvidnejših znanstvenikov na svojih področjih, tako da je stvari dobival iz prve roke. In ko berete – on sicer izjemno duhovito parodira novosti v znanosti, tehniki, tako kot parodira tudi druge plati človeškega in družbenega življenja – vidite, da v resnici globoko razume, kako je to zares, da je seveda ta parodija napravljena na tej osnovi. Srečal sem nekaj primerov avtorjev, ki so kar sipali iz rokava črvine, črne luknje in tako naprej, pa niso imeli pojma, kaj naj bi to bilo. Nikoli nisem imel veselja, da bi šel take prevajati.

Torej je v znanstveni fantastiki tudi veliko nesmislov?

Absolutno, začetki so grozni. No, se bom pazil in ne bom imenoval kakšnega posebej hudega primera.

Vsekakor je Štoparski vodnik po galaksiji snov, iz katere rastejo kulti. Za konec bi vas vprašala še nekaj nenavadnega: v ponedeljek bo veliko študentov na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko in še marsikje po svetu hodilo okrog ovešenih z brisačo. Je to znak spoštovanja ali previdnosti?

Če preberete v Štoparskem vodniku, za kaj vse vam je lahko koristna brisača, potem bi pričakovali, da jih bomo tako ali tako vsi nosili vsak dan. No, ampak to je seveda počastitev, tako imenovani dan brisače, 25. maj, spominski dan za Douglasom Adamsom. No, letos, dopoldne se bom seveda pojavil tukaj na šoli z brisačo, kot je že tradicija, popoldne pa celo v Mariboru, kjer je založba Pivec, ki letos ponatiskuje Štoparski vodnik, pripravila slovesen prvi dan brisače v Mariboru. Kaže torej, da se ta raba tja še ni razširila in to bo začetek.

Vsekakor morava omeniti tudi število 42, ki je odgovor na vprašanje o življenju, vesolju in sploh vsem. Je to še vedno najboljši odgovor na to vprašanje ali ima fizika morda že kakšnega boljšega?

Fizika seveda kar naprej izumlja, vendar je treba priznati, da ne o čisto vsem. Če hočete zajeti vesolje, tukaj smo pravzaprav že zelo daleč, čeprav se nam je ne tako daleč nazaj pokazalo, da je kar 84 odstotkov tistega, o čemer v vesolju nimamo pojma, precej pomagalo tudi pri življenju, vendar so seveda biologi tu daleč spredaj in opravljajo sijajno delo. O čisto vsem, tu se pa ustavimo, ne vemo, kako je s tem. Je pa tako, kot pravi tudi Adams v svoji knjigi: čisto mogoče je, da poznate odgovor, ampak potem ne morete natanko poznati vprašanja. In da se pravzaprav istočasno poznavanje vprašanja in odgovora med seboj izključujeta. In če bi se to slučajno zgodilo, potem bi celo vesolje naredilo buumf in bi se namesto njega pojavilo še nekaj veliko bolj čudnega.

Torej, ali lahko rečete, smo blizu ali daleč od teorije vsega?

Teorijo vsega smo dobili že kar nekajkrat in mislim, da jo bomo še nekajkrat. Kajti tisto vse v teoriji vsega se kar naprej širi, v tem je pravzaprav problem.

Citat iz Štoparskega vodnika – o brisači

Štoparski vodnik po Galaksiji ve o brisačah povedati kar dosti stvari: Brisača, pravi, je takole približno naj – naj najkoristnejša stvar, ki si jo medzvezdni popotnik lahko omisli. Po eni plati ima veliko praktično vrednost – lahko jo ovije okrog sebe, da ga greje, ko prečka mrzle lune Bete Jaglana; na lesketajočih se plažah iz marmornega peska na Santraginusu V se lahko uleže nanjo in vdihava opojne morske hlape; na njej lahko spi pod zvezdarni, ki sijejo tako žareče rdeče na puščavskem Kakrafoonu; lahko jo razpne kot jadro na majhnem splavu in se odpelje po počasni težki reki Moth; mokro lahko uporabi kot orožje v boju z golimi rokami; lahko si jo ovije okrog glave, da se zaščiti pred škodljivimi izparinami ali da se obrani pogleda traalskega hroščatega krvoloka (neznansko neumna žival: če ga ne morete videti, sklepa, da tudi on ne vidi vas – zabit ko štor, ampak zelo zelo krvoločen); z njo lahko maha v stiski, da prikliče pomoč, in seveda se z njo lahko tudi obriše, če je še vedno dovolj snažna. Še mnogo pomembnejša je psihološka vrednost brisače. Je že tako, da vsak strag (strag: ne-popotnik), brž ko pri štoparju opazi brisačo, samodejno privzame, da poseduje štopar tudi zobno krtačko, flanelasto otiračo za obraz, milo, pločevinko keksov, čutarico, kompas, zemljevid, klobčič vrvice, razpršilec proti obadom, opremo za dež, vesoljski skafander itd itd. Še več, taisti strag bo tudi z veseljem posodil štoparju katerokoli od teh ali nadaljnjega ducata drugih stvari, ki jih je štopar po nesreči “izgubil”. Strag si namreč misli, da je vsakdo, ki je prepotoval Galaksijo podolgem in počez, se prebil skozi njene temačne kotičke, vzdržal v strahotno neenaki borbi s sovražnimi silami in jih končno tudi premagal, pri vsem tem pa še vedno ve, kje ima brisačo, očitno človek, s katerim je treba računati. Odtod tudi izraz, ki se je ustalil v štoparskem žargonu, kot na primer v zvezi “Hej, ti gnaš tega hupi Forda Prefecta? Tapravi frud, ve, kje ima brisačo.” (Gnaš, gnajti: poznati, vedeti za, srečati, spati z; hupi: kul tip; frud: res blazno kul tip.

(Štoparski vodnik po galaksiji, prevedel Alojz Kodre)


Frekvenca X

687 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Alojz Kodre, fizik in prevajalec

21.05.2015

Alojz Kodre, fizik in prevajalec, je zaslužni profesor z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Profesor, ki ga študentje izjemno cenijo, je z modelsko analizo nadgradil matematično fiziko, katere znanje je tudi danes ena osrednjih primerjalnih prednosti slovenskih fizikov doma in v svetu, dobro pa poznajo tudi njegov prispevek k eksperimentalni fiziki atomov.

Dr. Alojz Kodre je zaslužni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegovo znanstveno delo je vezano predvsem na področje eksperimentalne atomske fizike in rentgenske spektrometrije, kjer je oral ledino in postavil temelje modernim eksperimentalnim pristopom pri študiju mehanizmov notranjih elektronov v različnih atomih.

Rezultati so izjemno uporabni pri strukturnih analizah atomske in molekularne zgradbe snovi, med drugim tudi novih nanostrukturnih materialov, tankih plasti, tekočin in molekul v plinih.

Profesor Kodre je bil več desetletij nosilec in učitelj predmeta matematična fizika in prav to znanje daje študentom ljubljanske fizikalne šole izjemno primerjalno prednost doma in v svetu. Tako se ni čuditi, da so študentje, ko so pred leti izdali igralne karte s podobami profesorjev, kot škisa upodobili prav profesorja Kodreta. Marsikdo pa njegovo ime pozna po odličnih prevodih poljudnoznanstvenih del in znanstvene fantastike, med drugim celotnega ciklusa Štoparskega vodnika po galaksiji Douglasa Adamsa.

Rezultat je eksaktnost, združena z izjemnim občutkom za jezik, ki v marsičem bogati slovensko besedišče.

Profesor Kodre, ste izvrsten prevajalec poljudnoznanstvenih del in znanstvene fantastike. Najbrž je tu poleg eksaktnosti in lovljenja primernega jezikovnega nivoja izziv tudi ustvarjanje novih besed. Kako se to podaja slovenščini in jezikovni kulturi našega okolja?

Dobil sem vtis, da so tisti, ki so te knjige brali, novosti dobro sprejeli, da jih celo omenjajo kot eno ključnih stvari. Seveda naravoslovna ali če hočete tehnična izobrazba pomaga. Kadar je avtor imel razmeroma jasno podobo o plati nečesa novega, kar uvaja, potem je zelo prav, da prevajalec to razume, kajti, če ne, če bo prevajal po besedah in ne pozna področja, lahko iz tega nastanejo poljubne neumnosti, ki smo jih že prebrali tu in tam. Tako da to pomaga. In potem je seveda tudi iskanje novih besed, torej, treba je spojiti generativno zmožnost slovenščine, pa to, da razumete, kaj naj bi ta beseda vsebovala, potem se pa že najde. In moram reči, da je to velik hec.

Kaj pa avtorji, ki ste jih prevajali, ali oni razumejo znanost, so na tekočem z znanostjo?

Douglas Adams na primer, avtor Štoparskega vodnika, je bil izvrsten poznavalec znanosti, osebni prijatelj številnih najvidnejših znanstvenikov na svojih področjih, tako da je stvari dobival iz prve roke. In ko berete – on sicer izjemno duhovito parodira novosti v znanosti, tehniki, tako kot parodira tudi druge plati človeškega in družbenega življenja – vidite, da v resnici globoko razume, kako je to zares, da je seveda ta parodija napravljena na tej osnovi. Srečal sem nekaj primerov avtorjev, ki so kar sipali iz rokava črvine, črne luknje in tako naprej, pa niso imeli pojma, kaj naj bi to bilo. Nikoli nisem imel veselja, da bi šel take prevajati.

Torej je v znanstveni fantastiki tudi veliko nesmislov?

Absolutno, začetki so grozni. No, se bom pazil in ne bom imenoval kakšnega posebej hudega primera.

Vsekakor je Štoparski vodnik po galaksiji snov, iz katere rastejo kulti. Za konec bi vas vprašala še nekaj nenavadnega: v ponedeljek bo veliko študentov na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko in še marsikje po svetu hodilo okrog ovešenih z brisačo. Je to znak spoštovanja ali previdnosti?

Če preberete v Štoparskem vodniku, za kaj vse vam je lahko koristna brisača, potem bi pričakovali, da jih bomo tako ali tako vsi nosili vsak dan. No, ampak to je seveda počastitev, tako imenovani dan brisače, 25. maj, spominski dan za Douglasom Adamsom. No, letos, dopoldne se bom seveda pojavil tukaj na šoli z brisačo, kot je že tradicija, popoldne pa celo v Mariboru, kjer je založba Pivec, ki letos ponatiskuje Štoparski vodnik, pripravila slovesen prvi dan brisače v Mariboru. Kaže torej, da se ta raba tja še ni razširila in to bo začetek.

Vsekakor morava omeniti tudi število 42, ki je odgovor na vprašanje o življenju, vesolju in sploh vsem. Je to še vedno najboljši odgovor na to vprašanje ali ima fizika morda že kakšnega boljšega?

Fizika seveda kar naprej izumlja, vendar je treba priznati, da ne o čisto vsem. Če hočete zajeti vesolje, tukaj smo pravzaprav že zelo daleč, čeprav se nam je ne tako daleč nazaj pokazalo, da je kar 84 odstotkov tistega, o čemer v vesolju nimamo pojma, precej pomagalo tudi pri življenju, vendar so seveda biologi tu daleč spredaj in opravljajo sijajno delo. O čisto vsem, tu se pa ustavimo, ne vemo, kako je s tem. Je pa tako, kot pravi tudi Adams v svoji knjigi: čisto mogoče je, da poznate odgovor, ampak potem ne morete natanko poznati vprašanja. In da se pravzaprav istočasno poznavanje vprašanja in odgovora med seboj izključujeta. In če bi se to slučajno zgodilo, potem bi celo vesolje naredilo buumf in bi se namesto njega pojavilo še nekaj veliko bolj čudnega.

Torej, ali lahko rečete, smo blizu ali daleč od teorije vsega?

Teorijo vsega smo dobili že kar nekajkrat in mislim, da jo bomo še nekajkrat. Kajti tisto vse v teoriji vsega se kar naprej širi, v tem je pravzaprav problem.

Citat iz Štoparskega vodnika – o brisači

Štoparski vodnik po Galaksiji ve o brisačah povedati kar dosti stvari: Brisača, pravi, je takole približno naj – naj najkoristnejša stvar, ki si jo medzvezdni popotnik lahko omisli. Po eni plati ima veliko praktično vrednost – lahko jo ovije okrog sebe, da ga greje, ko prečka mrzle lune Bete Jaglana; na lesketajočih se plažah iz marmornega peska na Santraginusu V se lahko uleže nanjo in vdihava opojne morske hlape; na njej lahko spi pod zvezdarni, ki sijejo tako žareče rdeče na puščavskem Kakrafoonu; lahko jo razpne kot jadro na majhnem splavu in se odpelje po počasni težki reki Moth; mokro lahko uporabi kot orožje v boju z golimi rokami; lahko si jo ovije okrog glave, da se zaščiti pred škodljivimi izparinami ali da se obrani pogleda traalskega hroščatega krvoloka (neznansko neumna žival: če ga ne morete videti, sklepa, da tudi on ne vidi vas – zabit ko štor, ampak zelo zelo krvoločen); z njo lahko maha v stiski, da prikliče pomoč, in seveda se z njo lahko tudi obriše, če je še vedno dovolj snažna. Še mnogo pomembnejša je psihološka vrednost brisače. Je že tako, da vsak strag (strag: ne-popotnik), brž ko pri štoparju opazi brisačo, samodejno privzame, da poseduje štopar tudi zobno krtačko, flanelasto otiračo za obraz, milo, pločevinko keksov, čutarico, kompas, zemljevid, klobčič vrvice, razpršilec proti obadom, opremo za dež, vesoljski skafander itd itd. Še več, taisti strag bo tudi z veseljem posodil štoparju katerokoli od teh ali nadaljnjega ducata drugih stvari, ki jih je štopar po nesreči “izgubil”. Strag si namreč misli, da je vsakdo, ki je prepotoval Galaksijo podolgem in počez, se prebil skozi njene temačne kotičke, vzdržal v strahotno neenaki borbi s sovražnimi silami in jih končno tudi premagal, pri vsem tem pa še vedno ve, kje ima brisačo, očitno človek, s katerim je treba računati. Odtod tudi izraz, ki se je ustalil v štoparskem žargonu, kot na primer v zvezi “Hej, ti gnaš tega hupi Forda Prefecta? Tapravi frud, ve, kje ima brisačo.” (Gnaš, gnajti: poznati, vedeti za, srečati, spati z; hupi: kul tip; frud: res blazno kul tip.

(Štoparski vodnik po galaksiji, prevedel Alojz Kodre)


30.09.2021

Raziskuje, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor

Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.


16.09.2021

Ig Nobelove nagrade: Tudi absurdna znanost je lahko uporabna

IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.


09.09.2021

Za svoje dodiplomske študente v Calgaryju je spekla kremne rezine

V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.


02.09.2021

V tujino sem odšel, da si pridobim znanje, ki ga lahko uporabim tudi v Sloveniji

V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.


01.10.2021

Satelita misije BepiColombo prvič poletela mimo Merkurja

Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.


12.08.2021

Letošnji Perzeidi bodo zaradi manjše Lunine osvetlitve poslastica

Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.


24.06.2021

Koronavirus pred poletjem

Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.


17.06.2021

Ali smo ljudje izstopili iz procesov naravne selekcije?

Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.


10.06.2021

Doping v športu in poslu

Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?


03.06.2021

Kolektivna imunost: kdaj in kako jo lahko dosežemo

Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?


27.05.2021

Dr. Uroš Seljak: Kako izluščiti starost in sestavo vesolja

Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.


20.05.2021

Baterija postane ogrodje naprave

Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.


13.05.2021

Materialni krožijo (III)

Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-


06.05.2021

Materiali potujejo (II)

V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.


29.04.2021

Virus danes, virus jutri

Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?


22.04.2021

Materiali gradijo (I)

Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.


15.04.2021

Slovenski izumrli sloni

Fosilni ostanki trobčarjev na slovenskih tleh-


08.04.2021

Napačen rez lahko odreže tudi sposobnost prepoznavanja (ženinega) obraza

Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.


01.04.2021

Hrbtenica svetovnega internetnega omrežja leži na dnu oceanov

Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.


25.03.2021

Na valovih odnosov: V digitalnem svetu nihče ni otok

Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?


Stran 8 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov