Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razumevanje človeških možganov v znanosti predstavlja enega največjih izzivov 21. stoletja. Prav zato je Evropska komisija v začetku leta 2013 konzorciju partnerjev projekta Človeški možgani oziroma angleško »The Human Brain Project« namenila kar milijardo evrov za izdelavo podrobnega načrta delovanja človeških možganov in njegove računalniške simulacije. Projekt je največji evropski vložek v znanost v naslednjih 10 letih, kako napreduje, pa se bomo v četrtek popoldne pogovarjali z njegovim izvršnim direktorjem dr. Richardom Frackowiakom.
V oddaji bomo namenili pozornost tudi najbolj vročim točkam na področju raziskav v nevroznanosti in kam raziskovalno merijo slovenski nevroznanstveniki. Več v Frekvenci X ta četrtek ob 17ih in 10 minut na Valu 202.
Evropa za projekt Človeški možgani v prihodnjih letih namenja milijardo evrov
Projekt Človeški možgani, The Human Brain Project, je največji evropski vložek v znanost v prihodnjih letih, kako napreduje, pa smo se pogovarjali z njegovim izvršnim direktorjem, dr. Richardom Frackowiakom.
“Prizadevamo si, da bi lahko dognali zdravstvene probleme sodobne družbe, povezane z živčevjem, od nevrodegenerativnih do psihičnih bolezni, ki so postale resnična težava, tudi med mladimi. Vse to našo družbo izjemno veliko stane. Od 700 do 800 milijard evrov na leto v Evropi!” – Richard Frackowiak
Prav zato so zelo motivirani za dognanje vzrokov, diagnostiko in zdravljenje teh bolezni. Možgani zelo zanimajo tudi področje računalništva. Sodobni superračunalniki so namreč energijsko izjemno potratni, proizvedejo zelo veliko toplote in za zdaj še vedno zavzamejo zelo veliko prostora.
“Možgani, ta majhna stvar v naši lobanji, pa tehtajo le kilogram in pol, si predstavljate? Na dan pa porabijo 200 kalorij, kar je enako energijski vrednosti nekaj banan.”
In kakšen je pravzaprav cilj projekta Človeški možgani, Human Brain Project? Bomo na koncu res dobili delovni model, celo v računalnik prevedene možgane? »Pravzaprav ne gre ravno za delovni model, temveč bolj za načrt,«pravi Frackowiak, »namen vsega skupaj pa je razumeti, kako so sestavljeni naši možgani, kako delujejo na vsaki posamezni ravni.«
Najniže je, seveda, raven genov, sledi čisto drug svet, to so proteini, zatem pridemo do živčnih celic in zapletenih povezav med njimi ter na koncu do celotnih možganskih centrov, ki nadzorujejo funkcije: od osnovnih do kompleksnejših za nadzor mišljenja, čustev, komunikacije in tako naprej. Za zdaj vemo veliko o genih zaradi uspešnih odkritij na področju kemije, veliko manj pa je znanega o naslednji ravni, torej o obnašanju proteinov, o tem, kako vplivajo na živčne celice, kako se te med sabo povezujejo. Pravil na tej ravni še nismo čisto spoznali. S projektom Človeški možgani želijo torej zbrati rezultate raziskav, do katerih se je znanost dokopala v minulih desetletjih, in jih povezati. »S tem želimo doumeti pravila na vsaki od naštetih ravni in razumeti pot od gena do najvišjih funkcij. Čim više se bomo prebijali po ravneh, tem laže bo.«
V projekt Človeški možgani je vključenih od 70 do 80 laboratorijev, v njih deluje od 170 do 180 glavnih raziskovalcev. “Ob takih številkah projektu namenjena milijarda evrov v desetih letih niti ni tako zelo velika, sploh če jo primerjate z gromozansko vsoto, ki jo vsako leto zahteva zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni v Evropi. Menimo, da je tovrsten projekt nekaj, kar preprosto moramo storiti; napredek in vložena sredstva so tudi na drugih področjih tehnologije izjemno velika in nevroznanost vsekakor mora slediti temu,” poudarja Frackowiak.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Razumevanje človeških možganov v znanosti predstavlja enega največjih izzivov 21. stoletja. Prav zato je Evropska komisija v začetku leta 2013 konzorciju partnerjev projekta Človeški možgani oziroma angleško »The Human Brain Project« namenila kar milijardo evrov za izdelavo podrobnega načrta delovanja človeških možganov in njegove računalniške simulacije. Projekt je največji evropski vložek v znanost v naslednjih 10 letih, kako napreduje, pa se bomo v četrtek popoldne pogovarjali z njegovim izvršnim direktorjem dr. Richardom Frackowiakom.
V oddaji bomo namenili pozornost tudi najbolj vročim točkam na področju raziskav v nevroznanosti in kam raziskovalno merijo slovenski nevroznanstveniki. Več v Frekvenci X ta četrtek ob 17ih in 10 minut na Valu 202.
Evropa za projekt Človeški možgani v prihodnjih letih namenja milijardo evrov
Projekt Človeški možgani, The Human Brain Project, je največji evropski vložek v znanost v prihodnjih letih, kako napreduje, pa smo se pogovarjali z njegovim izvršnim direktorjem, dr. Richardom Frackowiakom.
“Prizadevamo si, da bi lahko dognali zdravstvene probleme sodobne družbe, povezane z živčevjem, od nevrodegenerativnih do psihičnih bolezni, ki so postale resnična težava, tudi med mladimi. Vse to našo družbo izjemno veliko stane. Od 700 do 800 milijard evrov na leto v Evropi!” – Richard Frackowiak
Prav zato so zelo motivirani za dognanje vzrokov, diagnostiko in zdravljenje teh bolezni. Možgani zelo zanimajo tudi področje računalništva. Sodobni superračunalniki so namreč energijsko izjemno potratni, proizvedejo zelo veliko toplote in za zdaj še vedno zavzamejo zelo veliko prostora.
“Možgani, ta majhna stvar v naši lobanji, pa tehtajo le kilogram in pol, si predstavljate? Na dan pa porabijo 200 kalorij, kar je enako energijski vrednosti nekaj banan.”
In kakšen je pravzaprav cilj projekta Človeški možgani, Human Brain Project? Bomo na koncu res dobili delovni model, celo v računalnik prevedene možgane? »Pravzaprav ne gre ravno za delovni model, temveč bolj za načrt,«pravi Frackowiak, »namen vsega skupaj pa je razumeti, kako so sestavljeni naši možgani, kako delujejo na vsaki posamezni ravni.«
Najniže je, seveda, raven genov, sledi čisto drug svet, to so proteini, zatem pridemo do živčnih celic in zapletenih povezav med njimi ter na koncu do celotnih možganskih centrov, ki nadzorujejo funkcije: od osnovnih do kompleksnejših za nadzor mišljenja, čustev, komunikacije in tako naprej. Za zdaj vemo veliko o genih zaradi uspešnih odkritij na področju kemije, veliko manj pa je znanega o naslednji ravni, torej o obnašanju proteinov, o tem, kako vplivajo na živčne celice, kako se te med sabo povezujejo. Pravil na tej ravni še nismo čisto spoznali. S projektom Človeški možgani želijo torej zbrati rezultate raziskav, do katerih se je znanost dokopala v minulih desetletjih, in jih povezati. »S tem želimo doumeti pravila na vsaki od naštetih ravni in razumeti pot od gena do najvišjih funkcij. Čim više se bomo prebijali po ravneh, tem laže bo.«
V projekt Človeški možgani je vključenih od 70 do 80 laboratorijev, v njih deluje od 170 do 180 glavnih raziskovalcev. “Ob takih številkah projektu namenjena milijarda evrov v desetih letih niti ni tako zelo velika, sploh če jo primerjate z gromozansko vsoto, ki jo vsako leto zahteva zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni v Evropi. Menimo, da je tovrsten projekt nekaj, kar preprosto moramo storiti; napredek in vložena sredstva so tudi na drugih področjih tehnologije izjemno velika in nevroznanost vsekakor mora slediti temu,” poudarja Frackowiak.
V tednih, ko se približujemo referendumu o novem bloku jedrske elektrarne, se v Frekvenci X sprašujemo, kako deluje jedrska elektrarna, kako s cepitvijo atomov nastaja električna energija. Obiskali smo jedrsko elektrarno v Krškem, pri tem spremljali delo v nadzorni sobi, poizvedovali, kako skladiščijo visokoradioaktivne odpadke, in preverili, kako dobro je elektrarna pripravljena na morebitne hude naravne in druge nesreče.
Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.
V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.
Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Zakaj vrsti grozi izumrtje, če se ohrani le nekaj njenih predstavnikov? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne ekologije z raziskovalci Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in bioinformatike. Predstavili so nam, kako na terenu zbirajo vzorce genetskega materiala, kako tega potem pripravijo in preučujejo v laboratoriju in kakšna je nadaljnja računalniška obdelava. Sogovorniki so člani skupine za molekularno ekologijo prof. dr. Elena Bužan, Aja Bončina, Urša Gerič in Luka Dunis.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?
Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu.
Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju.
Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.
Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.
Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več?
Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.
Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.
V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.
Neveljaven email naslov