Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Skuhali se bomo pod pokrovko ogljikovega dioksida

09.07.2015

Globalne koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi so letos presegle 400 delcev na milijon, to je vrednost, kakršne v geološki zgodovini ne pomnimo vsaj štiri milijone let.

Globalne koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi so letos presegle 400 delcev na milijon, to je vrednost, kakršne v geološki zgodovini ne pomnimo vsaj štiri milijone let

Znanstveniki so prepričani, da lahko tako velike koncentracije vodijo v nepredvidljive podnebne spremembe in da smo jim nevarno blizu.

“Na ledeniku Pine Island na Antarktiki, na katero se osredotoča British Antarctic Survey, smo v 10. letih zaznali občutno, 18-odstotno stanjšanje ledenega pokrova. To prispeva kar desetino zdajšnjega naraščanja morske gladine v svetu.” – dr. Scott Hosking

Znanstveniki si pred desetletji niso niti predstavljali, da bo stanjšanje ledu na nekaterih predelih tako očitno, a v desetletjih raziskav opažajo, da se taljenje ledu ponekod celo pospešuje. Za zdaj sicer še ne vedo, kateri ključni dejavnik je v ozadju. Sočasno jih namreč na tovrstne spremembe vpliva več.

Da se je tudi na Grenlandiji marsikaj spremenilo, ugotavlja dr. Dorthe Dahl Jensen, profesorica fizike ledu na Univerzi v Kopenhagnu. 2Led se umika, sprostile so se nekatere morske poti, po novem lahko na jugu Grenlandije celo gojijo krompir. Julija 2012 je na primer na Grenlandijo vdrl topel zrak z juga in tedaj smo v našem raziskovalnem taboru videli celo dež.”

Arktika in Antarktika prvi alarm

Arktika je po njenih besedah zelo zgodnji kazalec podnebnih sprememb, ker se nanje odziva hitreje in izraziteje kot preostali deli sveta.

“Trenutno Grenlandija k dvigovanju svetovne morske gladine prispeva 0,7 mm na leto in ker se globalno morska gladina zvišuje za 3 mm na leto, Grenlandija k temu pripomore četrtino.” – dr. Dorthe Dahl Jensen

Podnebne spremembe povzročajo spremembe v pihanju vetrov, ti pa so zelo pomembni pri potovanju ledenih ploskev na Antarktiki, pravi Hosking. Prav vetrovi namreč vplivajo na povečevanje količine ledu v morju, ta pa je – kot vemo – pomemben pri vzdrževanju nizkih temperatur.

Ozonsko luknjo uspešno krpamo

Že 40 let na Antarktiko prihaja britanski meteorolog Jon Shanklin. Morda vam ime in priimek ne povesta kaj dosti, a Shanklin je tisti, ki je pred natanko 30. leti izdal znanstveni članek, v katerem je opozoril, da se je ozonska plast nad Antarktiko stanjšala za 70 odstotkov. Imajo ga za odkritelja ozonske luknje.

“Zdajšnja ozonska luknja ima velikost, primerljivo s povprečjem minulega desetletja. Še vedno govorimo o stanjšani plasti ozona nad Antarktiko. Posamezne razmeroma velike ozonske luknje nad tem območjem se bodo pojavljale še vsaj prihodnjih 50 let.” – Jon Shanklin

Človeštvo ne pomni toliko CO2-ja

 Zmanjševanje vsebnosti stratosferskega ozona je znana tema in hkrati tudi edina zgodba o uspehu mednarodnih dogovorov za odpravljanje globalnih okoljskih problemov. Veliko bolj v prazno bijejo opozorila o tem, da je v ozračju vse več ogljikovega dioksida. Spomladi so tako koncentracije ogljikovega dioksida presegle 400 delcev na milijon.

“Ta vrednost – 400 delcev na milijon – je višja, kot je bila kadarkoli v več milijonih let. Pravzaprav je bila zadnjič tako visoka približno pred štirimi milijoni let.” – dr. Pieter Tans

To je vsekakor mejnik, je prepričan vodilni znanstvenik mreže za raziskovanje toplogrednih plinov pri Ameriški agenciji za spremljanje oceanov in atmosfere NOAA Pieter Tans.

Prehod med zadnjo ledeno dobo in zdajšnjim toplim obdobjem je po njegovih potekal od pred 17 000 do 11 000 leti. V 6000 letih se je po naravnih procesih koncentracija CO2-ja v atmosferi povečala za 80 delcev na milijon, kar pomeni, da je naraščala za 0,01 oziroma 0,02 delca na leto. Trenutno je ta vrednost 2 delca na leto, kar pomeni, da za 100-krat prekašamo naravne procese.


Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Skuhali se bomo pod pokrovko ogljikovega dioksida

09.07.2015

Globalne koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi so letos presegle 400 delcev na milijon, to je vrednost, kakršne v geološki zgodovini ne pomnimo vsaj štiri milijone let.

Globalne koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi so letos presegle 400 delcev na milijon, to je vrednost, kakršne v geološki zgodovini ne pomnimo vsaj štiri milijone let

Znanstveniki so prepričani, da lahko tako velike koncentracije vodijo v nepredvidljive podnebne spremembe in da smo jim nevarno blizu.

“Na ledeniku Pine Island na Antarktiki, na katero se osredotoča British Antarctic Survey, smo v 10. letih zaznali občutno, 18-odstotno stanjšanje ledenega pokrova. To prispeva kar desetino zdajšnjega naraščanja morske gladine v svetu.” – dr. Scott Hosking

Znanstveniki si pred desetletji niso niti predstavljali, da bo stanjšanje ledu na nekaterih predelih tako očitno, a v desetletjih raziskav opažajo, da se taljenje ledu ponekod celo pospešuje. Za zdaj sicer še ne vedo, kateri ključni dejavnik je v ozadju. Sočasno jih namreč na tovrstne spremembe vpliva več.

Da se je tudi na Grenlandiji marsikaj spremenilo, ugotavlja dr. Dorthe Dahl Jensen, profesorica fizike ledu na Univerzi v Kopenhagnu. 2Led se umika, sprostile so se nekatere morske poti, po novem lahko na jugu Grenlandije celo gojijo krompir. Julija 2012 je na primer na Grenlandijo vdrl topel zrak z juga in tedaj smo v našem raziskovalnem taboru videli celo dež.”

Arktika in Antarktika prvi alarm

Arktika je po njenih besedah zelo zgodnji kazalec podnebnih sprememb, ker se nanje odziva hitreje in izraziteje kot preostali deli sveta.

“Trenutno Grenlandija k dvigovanju svetovne morske gladine prispeva 0,7 mm na leto in ker se globalno morska gladina zvišuje za 3 mm na leto, Grenlandija k temu pripomore četrtino.” – dr. Dorthe Dahl Jensen

Podnebne spremembe povzročajo spremembe v pihanju vetrov, ti pa so zelo pomembni pri potovanju ledenih ploskev na Antarktiki, pravi Hosking. Prav vetrovi namreč vplivajo na povečevanje količine ledu v morju, ta pa je – kot vemo – pomemben pri vzdrževanju nizkih temperatur.

Ozonsko luknjo uspešno krpamo

Že 40 let na Antarktiko prihaja britanski meteorolog Jon Shanklin. Morda vam ime in priimek ne povesta kaj dosti, a Shanklin je tisti, ki je pred natanko 30. leti izdal znanstveni članek, v katerem je opozoril, da se je ozonska plast nad Antarktiko stanjšala za 70 odstotkov. Imajo ga za odkritelja ozonske luknje.

“Zdajšnja ozonska luknja ima velikost, primerljivo s povprečjem minulega desetletja. Še vedno govorimo o stanjšani plasti ozona nad Antarktiko. Posamezne razmeroma velike ozonske luknje nad tem območjem se bodo pojavljale še vsaj prihodnjih 50 let.” – Jon Shanklin

Človeštvo ne pomni toliko CO2-ja

 Zmanjševanje vsebnosti stratosferskega ozona je znana tema in hkrati tudi edina zgodba o uspehu mednarodnih dogovorov za odpravljanje globalnih okoljskih problemov. Veliko bolj v prazno bijejo opozorila o tem, da je v ozračju vse več ogljikovega dioksida. Spomladi so tako koncentracije ogljikovega dioksida presegle 400 delcev na milijon.

“Ta vrednost – 400 delcev na milijon – je višja, kot je bila kadarkoli v več milijonih let. Pravzaprav je bila zadnjič tako visoka približno pred štirimi milijoni let.” – dr. Pieter Tans

To je vsekakor mejnik, je prepričan vodilni znanstvenik mreže za raziskovanje toplogrednih plinov pri Ameriški agenciji za spremljanje oceanov in atmosfere NOAA Pieter Tans.

Prehod med zadnjo ledeno dobo in zdajšnjim toplim obdobjem je po njegovih potekal od pred 17 000 do 11 000 leti. V 6000 letih se je po naravnih procesih koncentracija CO2-ja v atmosferi povečala za 80 delcev na milijon, kar pomeni, da je naraščala za 0,01 oziroma 0,02 delca na leto. Trenutno je ta vrednost 2 delca na leto, kar pomeni, da za 100-krat prekašamo naravne procese.


29.09.2022

150 radiovednih oddaj smo proslavili z radiovednim multiizivom

Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.


22.09.2022

Mariša Gasparini, Kraljevi kolidž v Londonu: "Kardiologija je interdisciplinarna veda"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu.


15.09.2022

Ajda Lotrič, Univerza Aalto na Finskem: "Na svetu še ni ladje, ki bi plula samo na vodik"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.


08.09.2022

Eva Turk, Univerza Jugovzhodne Norveške: "Opolnomočenje pacientov je ključno v javnem zdravstvu"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.


01.09.2022

Kako naše najmlajše navdušiti za znanost?

Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.


20.07.2022

200 let od rojstva 'očeta genetike' Gregorja Mendla

20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?


07.07.2022

Frank Close o izjemnem popotovanju do odkritja Higgsovega bozona

Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.


23.06.2022

Babilonski stolp vsega živega

Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec


08.06.2022

Ključni znanstveni preboji v zadnjih 50 letih

Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.


03.06.2022

2022: V časovno kapsulo bi dali umazano prst, ledeniško vrtino, semena in vodo

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.06.2022

Carlo Rovelli: Čas kot tak v resnici ne obstaja

Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".


02.06.2022

Pogovor na OŠ Brinje

Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.


02.06.2022

Eksperimentiranje v nočni omarici, reševanje ugank in "umazana znanost"

Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.


02.06.2022

Znanstveniki čez mejo nismo 'švercali' kavbojk in čevljev, ampak kemikalije

Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.


26.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 3. del: Iskanje ogljikove poti v prihodnost

V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


19.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 2. del: Globoko pod zemeljskim površjem

V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


12.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 1. del: Na ladje namesto v ozračje

V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.


05.05.2022

Odkritje izpred sto let, ki prehranjuje svet

Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.


28.04.2022

Pogled proti vesolju

Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.


21.04.2022

Posluh za znanost pogrešamo že leta

Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?


Stran 6 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov