Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Globalne koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi so letos presegle 400 delcev na milijon, to je vrednost, kakršne v geološki zgodovini ne pomnimo vsaj štiri milijone let.
Globalne koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi so letos presegle 400 delcev na milijon, to je vrednost, kakršne v geološki zgodovini ne pomnimo vsaj štiri milijone let
Znanstveniki so prepričani, da lahko tako velike koncentracije vodijo v nepredvidljive podnebne spremembe in da smo jim nevarno blizu.
“Na ledeniku Pine Island na Antarktiki, na katero se osredotoča British Antarctic Survey, smo v 10. letih zaznali občutno, 18-odstotno stanjšanje ledenega pokrova. To prispeva kar desetino zdajšnjega naraščanja morske gladine v svetu.” – dr. Scott Hosking
Znanstveniki si pred desetletji niso niti predstavljali, da bo stanjšanje ledu na nekaterih predelih tako očitno, a v desetletjih raziskav opažajo, da se taljenje ledu ponekod celo pospešuje. Za zdaj sicer še ne vedo, kateri ključni dejavnik je v ozadju. Sočasno jih namreč na tovrstne spremembe vpliva več.
Da se je tudi na Grenlandiji marsikaj spremenilo, ugotavlja dr. Dorthe Dahl Jensen, profesorica fizike ledu na Univerzi v Kopenhagnu. 2Led se umika, sprostile so se nekatere morske poti, po novem lahko na jugu Grenlandije celo gojijo krompir. Julija 2012 je na primer na Grenlandijo vdrl topel zrak z juga in tedaj smo v našem raziskovalnem taboru videli celo dež.”
Arktika je po njenih besedah zelo zgodnji kazalec podnebnih sprememb, ker se nanje odziva hitreje in izraziteje kot preostali deli sveta.
“Trenutno Grenlandija k dvigovanju svetovne morske gladine prispeva 0,7 mm na leto in ker se globalno morska gladina zvišuje za 3 mm na leto, Grenlandija k temu pripomore četrtino.” – dr. Dorthe Dahl Jensen
Podnebne spremembe povzročajo spremembe v pihanju vetrov, ti pa so zelo pomembni pri potovanju ledenih ploskev na Antarktiki, pravi Hosking. Prav vetrovi namreč vplivajo na povečevanje količine ledu v morju, ta pa je – kot vemo – pomemben pri vzdrževanju nizkih temperatur.
Že 40 let na Antarktiko prihaja britanski meteorolog Jon Shanklin. Morda vam ime in priimek ne povesta kaj dosti, a Shanklin je tisti, ki je pred natanko 30. leti izdal znanstveni članek, v katerem je opozoril, da se je ozonska plast nad Antarktiko stanjšala za 70 odstotkov. Imajo ga za odkritelja ozonske luknje.
“Zdajšnja ozonska luknja ima velikost, primerljivo s povprečjem minulega desetletja. Še vedno govorimo o stanjšani plasti ozona nad Antarktiko. Posamezne razmeroma velike ozonske luknje nad tem območjem se bodo pojavljale še vsaj prihodnjih 50 let.” – Jon Shanklin
Zmanjševanje vsebnosti stratosferskega ozona je znana tema in hkrati tudi edina zgodba o uspehu mednarodnih dogovorov za odpravljanje globalnih okoljskih problemov. Veliko bolj v prazno bijejo opozorila o tem, da je v ozračju vse več ogljikovega dioksida. Spomladi so tako koncentracije ogljikovega dioksida presegle 400 delcev na milijon.
“Ta vrednost – 400 delcev na milijon – je višja, kot je bila kadarkoli v več milijonih let. Pravzaprav je bila zadnjič tako visoka približno pred štirimi milijoni let.” – dr. Pieter Tans
To je vsekakor mejnik, je prepričan vodilni znanstvenik mreže za raziskovanje toplogrednih plinov pri Ameriški agenciji za spremljanje oceanov in atmosfere NOAA Pieter Tans.
Prehod med zadnjo ledeno dobo in zdajšnjim toplim obdobjem je po njegovih potekal od pred 17 000 do 11 000 leti. V 6000 letih se je po naravnih procesih koncentracija CO2-ja v atmosferi povečala za 80 delcev na milijon, kar pomeni, da je naraščala za 0,01 oziroma 0,02 delca na leto. Trenutno je ta vrednost 2 delca na leto, kar pomeni, da za 100-krat prekašamo naravne procese.
690 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Globalne koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi so letos presegle 400 delcev na milijon, to je vrednost, kakršne v geološki zgodovini ne pomnimo vsaj štiri milijone let.
Globalne koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi so letos presegle 400 delcev na milijon, to je vrednost, kakršne v geološki zgodovini ne pomnimo vsaj štiri milijone let
Znanstveniki so prepričani, da lahko tako velike koncentracije vodijo v nepredvidljive podnebne spremembe in da smo jim nevarno blizu.
“Na ledeniku Pine Island na Antarktiki, na katero se osredotoča British Antarctic Survey, smo v 10. letih zaznali občutno, 18-odstotno stanjšanje ledenega pokrova. To prispeva kar desetino zdajšnjega naraščanja morske gladine v svetu.” – dr. Scott Hosking
Znanstveniki si pred desetletji niso niti predstavljali, da bo stanjšanje ledu na nekaterih predelih tako očitno, a v desetletjih raziskav opažajo, da se taljenje ledu ponekod celo pospešuje. Za zdaj sicer še ne vedo, kateri ključni dejavnik je v ozadju. Sočasno jih namreč na tovrstne spremembe vpliva več.
Da se je tudi na Grenlandiji marsikaj spremenilo, ugotavlja dr. Dorthe Dahl Jensen, profesorica fizike ledu na Univerzi v Kopenhagnu. 2Led se umika, sprostile so se nekatere morske poti, po novem lahko na jugu Grenlandije celo gojijo krompir. Julija 2012 je na primer na Grenlandijo vdrl topel zrak z juga in tedaj smo v našem raziskovalnem taboru videli celo dež.”
Arktika je po njenih besedah zelo zgodnji kazalec podnebnih sprememb, ker se nanje odziva hitreje in izraziteje kot preostali deli sveta.
“Trenutno Grenlandija k dvigovanju svetovne morske gladine prispeva 0,7 mm na leto in ker se globalno morska gladina zvišuje za 3 mm na leto, Grenlandija k temu pripomore četrtino.” – dr. Dorthe Dahl Jensen
Podnebne spremembe povzročajo spremembe v pihanju vetrov, ti pa so zelo pomembni pri potovanju ledenih ploskev na Antarktiki, pravi Hosking. Prav vetrovi namreč vplivajo na povečevanje količine ledu v morju, ta pa je – kot vemo – pomemben pri vzdrževanju nizkih temperatur.
Že 40 let na Antarktiko prihaja britanski meteorolog Jon Shanklin. Morda vam ime in priimek ne povesta kaj dosti, a Shanklin je tisti, ki je pred natanko 30. leti izdal znanstveni članek, v katerem je opozoril, da se je ozonska plast nad Antarktiko stanjšala za 70 odstotkov. Imajo ga za odkritelja ozonske luknje.
“Zdajšnja ozonska luknja ima velikost, primerljivo s povprečjem minulega desetletja. Še vedno govorimo o stanjšani plasti ozona nad Antarktiko. Posamezne razmeroma velike ozonske luknje nad tem območjem se bodo pojavljale še vsaj prihodnjih 50 let.” – Jon Shanklin
Zmanjševanje vsebnosti stratosferskega ozona je znana tema in hkrati tudi edina zgodba o uspehu mednarodnih dogovorov za odpravljanje globalnih okoljskih problemov. Veliko bolj v prazno bijejo opozorila o tem, da je v ozračju vse več ogljikovega dioksida. Spomladi so tako koncentracije ogljikovega dioksida presegle 400 delcev na milijon.
“Ta vrednost – 400 delcev na milijon – je višja, kot je bila kadarkoli v več milijonih let. Pravzaprav je bila zadnjič tako visoka približno pred štirimi milijoni let.” – dr. Pieter Tans
To je vsekakor mejnik, je prepričan vodilni znanstvenik mreže za raziskovanje toplogrednih plinov pri Ameriški agenciji za spremljanje oceanov in atmosfere NOAA Pieter Tans.
Prehod med zadnjo ledeno dobo in zdajšnjim toplim obdobjem je po njegovih potekal od pred 17 000 do 11 000 leti. V 6000 letih se je po naravnih procesih koncentracija CO2-ja v atmosferi povečala za 80 delcev na milijon, kar pomeni, da je naraščala za 0,01 oziroma 0,02 delca na leto. Trenutno je ta vrednost 2 delca na leto, kar pomeni, da za 100-krat prekašamo naravne procese.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
Neveljaven email naslov