Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Instituta Jožef Stefan so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno zaključili projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice. Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja kamiona na parkirišču in odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.
Za inovativen pomožni agregat se zanimata angleški izdelovalec luksuznih plovil in slovenski proizvajalec avtodomov. Da bi agregat postal širše tržno zanimiv, bi moral stati manj kot 10 tisoč evrov.
Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Inštituta Jožefa Stefana so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno končali projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice.
Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja tovornjaka na parkirišču ter odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.
Razvoj pomožnih agregatov je zelo pomemben, saj bo omogočal izvedbo novih rešitev napajanja ne samo za tovorna vozila, ampak tudi za rezervno napajanje komunikacijskih sistemov (npr. bazne postaje mobilne telefonije) ter napajanje manjših porabnikov v času naravnih katastrof ali humanitarnih misij vojske in pripadnikov civilne zaščite.
Zaradi interesa proizvajalcev konzorcij raziskovalcev nadaljuje razvoj v smeri množične proizvodnje. Zanimanje za uporabo se kaže tako na plovilih, kot so jadrnice in manjše jahte, kot tudi v avtodomih in celo v gorskih kočah ter pomožnih napajalnih sistemih za telekomunikacijske postaje.
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Instituta Jožef Stefan so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno zaključili projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice. Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja kamiona na parkirišču in odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.
Za inovativen pomožni agregat se zanimata angleški izdelovalec luksuznih plovil in slovenski proizvajalec avtodomov. Da bi agregat postal širše tržno zanimiv, bi moral stati manj kot 10 tisoč evrov.
Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Inštituta Jožefa Stefana so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno končali projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice.
Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja tovornjaka na parkirišču ter odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.
Razvoj pomožnih agregatov je zelo pomemben, saj bo omogočal izvedbo novih rešitev napajanja ne samo za tovorna vozila, ampak tudi za rezervno napajanje komunikacijskih sistemov (npr. bazne postaje mobilne telefonije) ter napajanje manjših porabnikov v času naravnih katastrof ali humanitarnih misij vojske in pripadnikov civilne zaščite.
Zaradi interesa proizvajalcev konzorcij raziskovalcev nadaljuje razvoj v smeri množične proizvodnje. Zanimanje za uporabo se kaže tako na plovilih, kot so jadrnice in manjše jahte, kot tudi v avtodomih in celo v gorskih kočah ter pomožnih napajalnih sistemih za telekomunikacijske postaje.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Neveljaven email naslov