Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Instituta Jožef Stefan so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno zaključili projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice. Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja kamiona na parkirišču in odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.
Za inovativen pomožni agregat se zanimata angleški izdelovalec luksuznih plovil in slovenski proizvajalec avtodomov. Da bi agregat postal širše tržno zanimiv, bi moral stati manj kot 10 tisoč evrov.
Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Inštituta Jožefa Stefana so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno končali projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice.
Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja tovornjaka na parkirišču ter odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.
Razvoj pomožnih agregatov je zelo pomemben, saj bo omogočal izvedbo novih rešitev napajanja ne samo za tovorna vozila, ampak tudi za rezervno napajanje komunikacijskih sistemov (npr. bazne postaje mobilne telefonije) ter napajanje manjših porabnikov v času naravnih katastrof ali humanitarnih misij vojske in pripadnikov civilne zaščite.
Zaradi interesa proizvajalcev konzorcij raziskovalcev nadaljuje razvoj v smeri množične proizvodnje. Zanimanje za uporabo se kaže tako na plovilih, kot so jadrnice in manjše jahte, kot tudi v avtodomih in celo v gorskih kočah ter pomožnih napajalnih sistemih za telekomunikacijske postaje.
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Instituta Jožef Stefan so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno zaključili projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice. Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja kamiona na parkirišču in odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.
Za inovativen pomožni agregat se zanimata angleški izdelovalec luksuznih plovil in slovenski proizvajalec avtodomov. Da bi agregat postal širše tržno zanimiv, bi moral stati manj kot 10 tisoč evrov.
Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Inštituta Jožefa Stefana so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno končali projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice.
Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja tovornjaka na parkirišču ter odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.
Razvoj pomožnih agregatov je zelo pomemben, saj bo omogočal izvedbo novih rešitev napajanja ne samo za tovorna vozila, ampak tudi za rezervno napajanje komunikacijskih sistemov (npr. bazne postaje mobilne telefonije) ter napajanje manjših porabnikov v času naravnih katastrof ali humanitarnih misij vojske in pripadnikov civilne zaščite.
Zaradi interesa proizvajalcev konzorcij raziskovalcev nadaljuje razvoj v smeri množične proizvodnje. Zanimanje za uporabo se kaže tako na plovilih, kot so jadrnice in manjše jahte, kot tudi v avtodomih in celo v gorskih kočah ter pomožnih napajalnih sistemih za telekomunikacijske postaje.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Neveljaven email naslov