Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V jami v Južnoafriški republiki so pred kratkim odkrili novo vrsto človečnjaka – vrsto Homo naledi, ki naj bi po mnenju odkriteljev predstavljala do zdaj manjkajoči člen v uganki človeške evolucije. A stvar ni tako preprosta – okostje je precej nenavadno, za povrh pa znanstveniki ne znajo niti določiti, kako staro je. Kdo je bil Homo naledi in kakšna dogodivščina je bilo njegovo izkopavanje?
V jami v Južnoafriški republiki so pred kratkim odkrili novo vrsto človečnjaka – vrsto Homo naledi, ki naj bi po mnenju odkriteljev predstavljala do zdaj manjkajoči člen v uganki človeške evolucije. A stvar ni tako preprosta – okostje je precej nenavadno, za povrh pa znanstveniki ne znajo niti določiti, kako staro je.
Kdo je bil Homo naledi in kakšna dogodivščina je bilo njegovo izkopavanje?
Septembra letos je ekipa znanstvenikov, na čelu s paleoantropologom Lee Bergerjem iz južnoafriške Univerze Witwatersrand, pompozno razglasila – po njihovem mnenju – eno največjih fosilnih odkritij v zadnjega pol stoletja. Bergerjeva ekipa je razburkala tako znanstveno srenjo, kot medijsko pozornost, saj naj bi njihovo odkritje prispevalo k razumevanju ene največjih ugank v človeški evoluciji. Kot pravijo, naj bi odkrili manjkajoči člen v evoluciji človeka.
Novi vrsti našega prednika so nadeli ime Homo naledi, po jami v Južni Afriki, kjer sta ga našla dva rekreacijska iskalca fosilov leta 2013. Ko sta z odkritje seznanila Bergerja, se je odkrivanje začelo. A to ni bilo povsem običajno …
Matija Križnar
foto: Maja Ratej
Odgovore na to, kdaj je po svetu hodil avstralopitek, kdaj se je vzravnal Homo erectus ali tako imenovani pokončni človek in kdaj je neandertalca izpodrinil sodobni misleči človek Homo sapiens, ve Matija Križnar, tudi če ga zbudite opolnoči. Zmotili smo ga v Prirodoslovnem muzeju.
Bil je oktober leta 2013, ko so znanstveniki, ki so v Južnoafriški republiki v tamkajšnjih globinah podzemnega jamskega sistema iskali fosilne ostanke naših prednikov, sporočili, da so na lovu za nečim novim in velikim. V tednih raziskovanj so iz podzemne jame prinesli več kot 1500 primerkov kosti in zob – največji skupek človeških fosilov kdaj najden v Afriki, ki naj bi pripadal povsem novi vrtsi rodu Homo.
Septembra so s tem seznanili svetovno javnost, pri tem pa pustili kup odprtih vprašanj. Kdaj je ta nenavadni človečnjak, ki kaže presenetljive podobnosti s sodobnim človekom, a po drugi strani veliko primitivnih lastnosti, dejansko živel? Kakšne rituale je imel?
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V jami v Južnoafriški republiki so pred kratkim odkrili novo vrsto človečnjaka – vrsto Homo naledi, ki naj bi po mnenju odkriteljev predstavljala do zdaj manjkajoči člen v uganki človeške evolucije. A stvar ni tako preprosta – okostje je precej nenavadno, za povrh pa znanstveniki ne znajo niti določiti, kako staro je. Kdo je bil Homo naledi in kakšna dogodivščina je bilo njegovo izkopavanje?
V jami v Južnoafriški republiki so pred kratkim odkrili novo vrsto človečnjaka – vrsto Homo naledi, ki naj bi po mnenju odkriteljev predstavljala do zdaj manjkajoči člen v uganki človeške evolucije. A stvar ni tako preprosta – okostje je precej nenavadno, za povrh pa znanstveniki ne znajo niti določiti, kako staro je.
Kdo je bil Homo naledi in kakšna dogodivščina je bilo njegovo izkopavanje?
Septembra letos je ekipa znanstvenikov, na čelu s paleoantropologom Lee Bergerjem iz južnoafriške Univerze Witwatersrand, pompozno razglasila – po njihovem mnenju – eno največjih fosilnih odkritij v zadnjega pol stoletja. Bergerjeva ekipa je razburkala tako znanstveno srenjo, kot medijsko pozornost, saj naj bi njihovo odkritje prispevalo k razumevanju ene največjih ugank v človeški evoluciji. Kot pravijo, naj bi odkrili manjkajoči člen v evoluciji človeka.
Novi vrsti našega prednika so nadeli ime Homo naledi, po jami v Južni Afriki, kjer sta ga našla dva rekreacijska iskalca fosilov leta 2013. Ko sta z odkritje seznanila Bergerja, se je odkrivanje začelo. A to ni bilo povsem običajno …
Matija Križnar
foto: Maja Ratej
Odgovore na to, kdaj je po svetu hodil avstralopitek, kdaj se je vzravnal Homo erectus ali tako imenovani pokončni človek in kdaj je neandertalca izpodrinil sodobni misleči človek Homo sapiens, ve Matija Križnar, tudi če ga zbudite opolnoči. Zmotili smo ga v Prirodoslovnem muzeju.
Bil je oktober leta 2013, ko so znanstveniki, ki so v Južnoafriški republiki v tamkajšnjih globinah podzemnega jamskega sistema iskali fosilne ostanke naših prednikov, sporočili, da so na lovu za nečim novim in velikim. V tednih raziskovanj so iz podzemne jame prinesli več kot 1500 primerkov kosti in zob – največji skupek človeških fosilov kdaj najden v Afriki, ki naj bi pripadal povsem novi vrtsi rodu Homo.
Septembra so s tem seznanili svetovno javnost, pri tem pa pustili kup odprtih vprašanj. Kdaj je ta nenavadni človečnjak, ki kaže presenetljive podobnosti s sodobnim človekom, a po drugi strani veliko primitivnih lastnosti, dejansko živel? Kakšne rituale je imel?
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Neveljaven email naslov