Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V jami v Južnoafriški republiki so pred kratkim odkrili novo vrsto človečnjaka – vrsto Homo naledi, ki naj bi po mnenju odkriteljev predstavljala do zdaj manjkajoči člen v uganki človeške evolucije. A stvar ni tako preprosta – okostje je precej nenavadno, za povrh pa znanstveniki ne znajo niti določiti, kako staro je. Kdo je bil Homo naledi in kakšna dogodivščina je bilo njegovo izkopavanje?
V jami v Južnoafriški republiki so pred kratkim odkrili novo vrsto človečnjaka – vrsto Homo naledi, ki naj bi po mnenju odkriteljev predstavljala do zdaj manjkajoči člen v uganki človeške evolucije. A stvar ni tako preprosta – okostje je precej nenavadno, za povrh pa znanstveniki ne znajo niti določiti, kako staro je.
Kdo je bil Homo naledi in kakšna dogodivščina je bilo njegovo izkopavanje?
Septembra letos je ekipa znanstvenikov, na čelu s paleoantropologom Lee Bergerjem iz južnoafriške Univerze Witwatersrand, pompozno razglasila – po njihovem mnenju – eno največjih fosilnih odkritij v zadnjega pol stoletja. Bergerjeva ekipa je razburkala tako znanstveno srenjo, kot medijsko pozornost, saj naj bi njihovo odkritje prispevalo k razumevanju ene največjih ugank v človeški evoluciji. Kot pravijo, naj bi odkrili manjkajoči člen v evoluciji človeka.
Novi vrsti našega prednika so nadeli ime Homo naledi, po jami v Južni Afriki, kjer sta ga našla dva rekreacijska iskalca fosilov leta 2013. Ko sta z odkritje seznanila Bergerja, se je odkrivanje začelo. A to ni bilo povsem običajno …
Matija Križnar
foto: Maja Ratej
Odgovore na to, kdaj je po svetu hodil avstralopitek, kdaj se je vzravnal Homo erectus ali tako imenovani pokončni človek in kdaj je neandertalca izpodrinil sodobni misleči človek Homo sapiens, ve Matija Križnar, tudi če ga zbudite opolnoči. Zmotili smo ga v Prirodoslovnem muzeju.
Bil je oktober leta 2013, ko so znanstveniki, ki so v Južnoafriški republiki v tamkajšnjih globinah podzemnega jamskega sistema iskali fosilne ostanke naših prednikov, sporočili, da so na lovu za nečim novim in velikim. V tednih raziskovanj so iz podzemne jame prinesli več kot 1500 primerkov kosti in zob – največji skupek človeških fosilov kdaj najden v Afriki, ki naj bi pripadal povsem novi vrtsi rodu Homo.
Septembra so s tem seznanili svetovno javnost, pri tem pa pustili kup odprtih vprašanj. Kdaj je ta nenavadni človečnjak, ki kaže presenetljive podobnosti s sodobnim človekom, a po drugi strani veliko primitivnih lastnosti, dejansko živel? Kakšne rituale je imel?
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V jami v Južnoafriški republiki so pred kratkim odkrili novo vrsto človečnjaka – vrsto Homo naledi, ki naj bi po mnenju odkriteljev predstavljala do zdaj manjkajoči člen v uganki človeške evolucije. A stvar ni tako preprosta – okostje je precej nenavadno, za povrh pa znanstveniki ne znajo niti določiti, kako staro je. Kdo je bil Homo naledi in kakšna dogodivščina je bilo njegovo izkopavanje?
V jami v Južnoafriški republiki so pred kratkim odkrili novo vrsto človečnjaka – vrsto Homo naledi, ki naj bi po mnenju odkriteljev predstavljala do zdaj manjkajoči člen v uganki človeške evolucije. A stvar ni tako preprosta – okostje je precej nenavadno, za povrh pa znanstveniki ne znajo niti določiti, kako staro je.
Kdo je bil Homo naledi in kakšna dogodivščina je bilo njegovo izkopavanje?
Septembra letos je ekipa znanstvenikov, na čelu s paleoantropologom Lee Bergerjem iz južnoafriške Univerze Witwatersrand, pompozno razglasila – po njihovem mnenju – eno največjih fosilnih odkritij v zadnjega pol stoletja. Bergerjeva ekipa je razburkala tako znanstveno srenjo, kot medijsko pozornost, saj naj bi njihovo odkritje prispevalo k razumevanju ene največjih ugank v človeški evoluciji. Kot pravijo, naj bi odkrili manjkajoči člen v evoluciji človeka.
Novi vrsti našega prednika so nadeli ime Homo naledi, po jami v Južni Afriki, kjer sta ga našla dva rekreacijska iskalca fosilov leta 2013. Ko sta z odkritje seznanila Bergerja, se je odkrivanje začelo. A to ni bilo povsem običajno …
Matija Križnar
foto: Maja Ratej
Odgovore na to, kdaj je po svetu hodil avstralopitek, kdaj se je vzravnal Homo erectus ali tako imenovani pokončni človek in kdaj je neandertalca izpodrinil sodobni misleči človek Homo sapiens, ve Matija Križnar, tudi če ga zbudite opolnoči. Zmotili smo ga v Prirodoslovnem muzeju.
Bil je oktober leta 2013, ko so znanstveniki, ki so v Južnoafriški republiki v tamkajšnjih globinah podzemnega jamskega sistema iskali fosilne ostanke naših prednikov, sporočili, da so na lovu za nečim novim in velikim. V tednih raziskovanj so iz podzemne jame prinesli več kot 1500 primerkov kosti in zob – največji skupek človeških fosilov kdaj najden v Afriki, ki naj bi pripadal povsem novi vrtsi rodu Homo.
Septembra so s tem seznanili svetovno javnost, pri tem pa pustili kup odprtih vprašanj. Kdaj je ta nenavadni človečnjak, ki kaže presenetljive podobnosti s sodobnim človekom, a po drugi strani veliko primitivnih lastnosti, dejansko živel? Kakšne rituale je imel?
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Neveljaven email naslov
