Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Dr. Allan Hobson: "Če vas zanimajo vaše sanje, si ob posteljo postavite diktafon in jih posnemite takoj, ko se iz njih prebudite. Zagotavljam, da se boste zjutraj ob poslušanju svojih posnetkov zelo zabavali."
Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Razlagal jih je sloviti psihoanalitik Sigmund Freud, vendar se danes veliko znanstvenikov ne strinja z njegovo interpretacijo ali pa se jim zdi pomanjkljiva. V znanstvenih krogih namreč še vedno velja, da sanj ne moremo razlagati na podlagi njihove vsebine, lahko pa opazujemo človeške nevropsihološke in nevrofiziološke značilnosti med spanjem. Tako lahko tudi ugotavljamo, zakaj in kako si nekatere sanje zapomnimo, drugih pa ne.
Sanje so odličen pomočnik naših možganov pri shranjevanju in obdelovanju dogodkov, informacij. Če se boste denimo učili za izpit pred spanjem, bo večja verjetnost, da boste s pomočjo sanj predelali snov in si jo tako bolje zapomnili, kot če bi se učili zjutraj. Dr. J. Allan Hobson je profesor na Harvardu, s sodelavci je v času raziskovanja dognal, da je faza spanja REM zelo podobna budnemu stanju.
Ne razumemo še prav dobro, zakaj je stanje zavesti med sanjanjem takšno, kot je. To lahko raziskujemo samo na podlagi aktivnosti možganov. In možgani v REM-fazi oddajajo podobne valove kot med budnostjo, vendar pa je razlika v tem, da v spanju ne reagirajo na zunanje dražljaje – zvok, podobe. Možgani vse skupaj opravljajo sami. V njih je namreč veliko število celic, ki delujejo s pomočjo posredovanja živčnih prenašalcev in druga drugi pošiljajo signale. Svoji »sosedi« sporočajo, kaj pravzaprav počnejo, in tako možgani vedo, kdaj in kaj naj sanjamo. Psihoanalitik Sigmund Freud je hotel te dražljaje razlagati s psihologijo, mi pa vemo, da jih lahko za zdaj razložimo samo z nevrofiziologijo.
S tem se pri nas ukvarjajo na inštitutu za nevrofiziologijo UKC Ljubljana, vodja laboratorija za motnje spanja je dr. Leja Dolenc Grošelj. Intervju z njo objavljamo v celoti.
Sanje že vrsto let zanimajo tudi tiste, ki se z njimi ne ukvarjajo strokovno. V hollywoodski produkciji je bilo denimo posnetih veliko kultnih filmov, ki se na različne načine lotevajo te zapletene tematike: od Hitchcockovega Spellbounda do Tarkovskijevega Solarisa, od Matrice brata in sestre Wachowski do Flemingovega Čarovnika iz Oza. Med zadnjimi in najbolj znanimi pa je zagotovo Nolanov psihološki triler Inception, ki govori o lucidnih sanjah.
Lucidne sanje pomenijo tiste sanje, v katerih se zavedamo, da sanjamo. Glede na nekatere raziskovalne ugotovitve tudi namerno spreminjamo svoje sanje. Obstaja več metod, kako to storiti, psihologi, ki se s tem ukvarjajo, predlagajo, da zvečer pred spanjem močno razmišljamo o vsebini, ki jo želimo sanjati in jo skušamo vizualizirati,
si ob posteljo morda položimo predmet, ki je povezan s to vsebino in ga pred spanjem opazujemo. – nevropsihologinja dr. Vita Štukovnik
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Največ in najbolj živo sanjajo otroci, z leti pa se živost sanj zmanjšuje. Katere so najbolj bizarne, nenavadne, strašljive, zanimive sanje?
Kljub vsem dostopnim raziskovalnim metodam in dognanjem se raziskovalci sanj še vedno le redko strinjajo o njihovem pomenu in funkciji, novejši pristopi pa – kot smo že povedali – obravnavajo sanje predvsem znotraj širšega nevrokognitivnega konteksta spominskega procesiranja med spanjem. Verjetno bo vsaj del sanjskega dogajanja in doživljanja zato, ker ga ne moremo neposredno opazovati, ostal še nekaj časa zavit v tančico.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Dr. Allan Hobson: "Če vas zanimajo vaše sanje, si ob posteljo postavite diktafon in jih posnemite takoj, ko se iz njih prebudite. Zagotavljam, da se boste zjutraj ob poslušanju svojih posnetkov zelo zabavali."
Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Razlagal jih je sloviti psihoanalitik Sigmund Freud, vendar se danes veliko znanstvenikov ne strinja z njegovo interpretacijo ali pa se jim zdi pomanjkljiva. V znanstvenih krogih namreč še vedno velja, da sanj ne moremo razlagati na podlagi njihove vsebine, lahko pa opazujemo človeške nevropsihološke in nevrofiziološke značilnosti med spanjem. Tako lahko tudi ugotavljamo, zakaj in kako si nekatere sanje zapomnimo, drugih pa ne.
Sanje so odličen pomočnik naših možganov pri shranjevanju in obdelovanju dogodkov, informacij. Če se boste denimo učili za izpit pred spanjem, bo večja verjetnost, da boste s pomočjo sanj predelali snov in si jo tako bolje zapomnili, kot če bi se učili zjutraj. Dr. J. Allan Hobson je profesor na Harvardu, s sodelavci je v času raziskovanja dognal, da je faza spanja REM zelo podobna budnemu stanju.
Ne razumemo še prav dobro, zakaj je stanje zavesti med sanjanjem takšno, kot je. To lahko raziskujemo samo na podlagi aktivnosti možganov. In možgani v REM-fazi oddajajo podobne valove kot med budnostjo, vendar pa je razlika v tem, da v spanju ne reagirajo na zunanje dražljaje – zvok, podobe. Možgani vse skupaj opravljajo sami. V njih je namreč veliko število celic, ki delujejo s pomočjo posredovanja živčnih prenašalcev in druga drugi pošiljajo signale. Svoji »sosedi« sporočajo, kaj pravzaprav počnejo, in tako možgani vedo, kdaj in kaj naj sanjamo. Psihoanalitik Sigmund Freud je hotel te dražljaje razlagati s psihologijo, mi pa vemo, da jih lahko za zdaj razložimo samo z nevrofiziologijo.
S tem se pri nas ukvarjajo na inštitutu za nevrofiziologijo UKC Ljubljana, vodja laboratorija za motnje spanja je dr. Leja Dolenc Grošelj. Intervju z njo objavljamo v celoti.
Sanje že vrsto let zanimajo tudi tiste, ki se z njimi ne ukvarjajo strokovno. V hollywoodski produkciji je bilo denimo posnetih veliko kultnih filmov, ki se na različne načine lotevajo te zapletene tematike: od Hitchcockovega Spellbounda do Tarkovskijevega Solarisa, od Matrice brata in sestre Wachowski do Flemingovega Čarovnika iz Oza. Med zadnjimi in najbolj znanimi pa je zagotovo Nolanov psihološki triler Inception, ki govori o lucidnih sanjah.
Lucidne sanje pomenijo tiste sanje, v katerih se zavedamo, da sanjamo. Glede na nekatere raziskovalne ugotovitve tudi namerno spreminjamo svoje sanje. Obstaja več metod, kako to storiti, psihologi, ki se s tem ukvarjajo, predlagajo, da zvečer pred spanjem močno razmišljamo o vsebini, ki jo želimo sanjati in jo skušamo vizualizirati,
si ob posteljo morda položimo predmet, ki je povezan s to vsebino in ga pred spanjem opazujemo. – nevropsihologinja dr. Vita Štukovnik
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Največ in najbolj živo sanjajo otroci, z leti pa se živost sanj zmanjšuje. Katere so najbolj bizarne, nenavadne, strašljive, zanimive sanje?
Kljub vsem dostopnim raziskovalnim metodam in dognanjem se raziskovalci sanj še vedno le redko strinjajo o njihovem pomenu in funkciji, novejši pristopi pa – kot smo že povedali – obravnavajo sanje predvsem znotraj širšega nevrokognitivnega konteksta spominskega procesiranja med spanjem. Verjetno bo vsaj del sanjskega dogajanja in doživljanja zato, ker ga ne moremo neposredno opazovati, ostal še nekaj časa zavit v tančico.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.
Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.
20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?
Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.
Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Neveljaven email naslov