Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Dr. Allan Hobson: "Če vas zanimajo vaše sanje, si ob posteljo postavite diktafon in jih posnemite takoj, ko se iz njih prebudite. Zagotavljam, da se boste zjutraj ob poslušanju svojih posnetkov zelo zabavali."
Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Razlagal jih je sloviti psihoanalitik Sigmund Freud, vendar se danes veliko znanstvenikov ne strinja z njegovo interpretacijo ali pa se jim zdi pomanjkljiva. V znanstvenih krogih namreč še vedno velja, da sanj ne moremo razlagati na podlagi njihove vsebine, lahko pa opazujemo človeške nevropsihološke in nevrofiziološke značilnosti med spanjem. Tako lahko tudi ugotavljamo, zakaj in kako si nekatere sanje zapomnimo, drugih pa ne.
Sanje so odličen pomočnik naših možganov pri shranjevanju in obdelovanju dogodkov, informacij. Če se boste denimo učili za izpit pred spanjem, bo večja verjetnost, da boste s pomočjo sanj predelali snov in si jo tako bolje zapomnili, kot če bi se učili zjutraj. Dr. J. Allan Hobson je profesor na Harvardu, s sodelavci je v času raziskovanja dognal, da je faza spanja REM zelo podobna budnemu stanju.
Ne razumemo še prav dobro, zakaj je stanje zavesti med sanjanjem takšno, kot je. To lahko raziskujemo samo na podlagi aktivnosti možganov. In možgani v REM-fazi oddajajo podobne valove kot med budnostjo, vendar pa je razlika v tem, da v spanju ne reagirajo na zunanje dražljaje – zvok, podobe. Možgani vse skupaj opravljajo sami. V njih je namreč veliko število celic, ki delujejo s pomočjo posredovanja živčnih prenašalcev in druga drugi pošiljajo signale. Svoji »sosedi« sporočajo, kaj pravzaprav počnejo, in tako možgani vedo, kdaj in kaj naj sanjamo. Psihoanalitik Sigmund Freud je hotel te dražljaje razlagati s psihologijo, mi pa vemo, da jih lahko za zdaj razložimo samo z nevrofiziologijo.
S tem se pri nas ukvarjajo na inštitutu za nevrofiziologijo UKC Ljubljana, vodja laboratorija za motnje spanja je dr. Leja Dolenc Grošelj. Intervju z njo objavljamo v celoti.
Sanje že vrsto let zanimajo tudi tiste, ki se z njimi ne ukvarjajo strokovno. V hollywoodski produkciji je bilo denimo posnetih veliko kultnih filmov, ki se na različne načine lotevajo te zapletene tematike: od Hitchcockovega Spellbounda do Tarkovskijevega Solarisa, od Matrice brata in sestre Wachowski do Flemingovega Čarovnika iz Oza. Med zadnjimi in najbolj znanimi pa je zagotovo Nolanov psihološki triler Inception, ki govori o lucidnih sanjah.
Lucidne sanje pomenijo tiste sanje, v katerih se zavedamo, da sanjamo. Glede na nekatere raziskovalne ugotovitve tudi namerno spreminjamo svoje sanje. Obstaja več metod, kako to storiti, psihologi, ki se s tem ukvarjajo, predlagajo, da zvečer pred spanjem močno razmišljamo o vsebini, ki jo želimo sanjati in jo skušamo vizualizirati,
si ob posteljo morda položimo predmet, ki je povezan s to vsebino in ga pred spanjem opazujemo. – nevropsihologinja dr. Vita Štukovnik
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Največ in najbolj živo sanjajo otroci, z leti pa se živost sanj zmanjšuje. Katere so najbolj bizarne, nenavadne, strašljive, zanimive sanje?
Kljub vsem dostopnim raziskovalnim metodam in dognanjem se raziskovalci sanj še vedno le redko strinjajo o njihovem pomenu in funkciji, novejši pristopi pa – kot smo že povedali – obravnavajo sanje predvsem znotraj širšega nevrokognitivnega konteksta spominskega procesiranja med spanjem. Verjetno bo vsaj del sanjskega dogajanja in doživljanja zato, ker ga ne moremo neposredno opazovati, ostal še nekaj časa zavit v tančico.
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Dr. Allan Hobson: "Če vas zanimajo vaše sanje, si ob posteljo postavite diktafon in jih posnemite takoj, ko se iz njih prebudite. Zagotavljam, da se boste zjutraj ob poslušanju svojih posnetkov zelo zabavali."
Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Razlagal jih je sloviti psihoanalitik Sigmund Freud, vendar se danes veliko znanstvenikov ne strinja z njegovo interpretacijo ali pa se jim zdi pomanjkljiva. V znanstvenih krogih namreč še vedno velja, da sanj ne moremo razlagati na podlagi njihove vsebine, lahko pa opazujemo človeške nevropsihološke in nevrofiziološke značilnosti med spanjem. Tako lahko tudi ugotavljamo, zakaj in kako si nekatere sanje zapomnimo, drugih pa ne.
Sanje so odličen pomočnik naših možganov pri shranjevanju in obdelovanju dogodkov, informacij. Če se boste denimo učili za izpit pred spanjem, bo večja verjetnost, da boste s pomočjo sanj predelali snov in si jo tako bolje zapomnili, kot če bi se učili zjutraj. Dr. J. Allan Hobson je profesor na Harvardu, s sodelavci je v času raziskovanja dognal, da je faza spanja REM zelo podobna budnemu stanju.
Ne razumemo še prav dobro, zakaj je stanje zavesti med sanjanjem takšno, kot je. To lahko raziskujemo samo na podlagi aktivnosti možganov. In možgani v REM-fazi oddajajo podobne valove kot med budnostjo, vendar pa je razlika v tem, da v spanju ne reagirajo na zunanje dražljaje – zvok, podobe. Možgani vse skupaj opravljajo sami. V njih je namreč veliko število celic, ki delujejo s pomočjo posredovanja živčnih prenašalcev in druga drugi pošiljajo signale. Svoji »sosedi« sporočajo, kaj pravzaprav počnejo, in tako možgani vedo, kdaj in kaj naj sanjamo. Psihoanalitik Sigmund Freud je hotel te dražljaje razlagati s psihologijo, mi pa vemo, da jih lahko za zdaj razložimo samo z nevrofiziologijo.
S tem se pri nas ukvarjajo na inštitutu za nevrofiziologijo UKC Ljubljana, vodja laboratorija za motnje spanja je dr. Leja Dolenc Grošelj. Intervju z njo objavljamo v celoti.
Sanje že vrsto let zanimajo tudi tiste, ki se z njimi ne ukvarjajo strokovno. V hollywoodski produkciji je bilo denimo posnetih veliko kultnih filmov, ki se na različne načine lotevajo te zapletene tematike: od Hitchcockovega Spellbounda do Tarkovskijevega Solarisa, od Matrice brata in sestre Wachowski do Flemingovega Čarovnika iz Oza. Med zadnjimi in najbolj znanimi pa je zagotovo Nolanov psihološki triler Inception, ki govori o lucidnih sanjah.
Lucidne sanje pomenijo tiste sanje, v katerih se zavedamo, da sanjamo. Glede na nekatere raziskovalne ugotovitve tudi namerno spreminjamo svoje sanje. Obstaja več metod, kako to storiti, psihologi, ki se s tem ukvarjajo, predlagajo, da zvečer pred spanjem močno razmišljamo o vsebini, ki jo želimo sanjati in jo skušamo vizualizirati,
si ob posteljo morda položimo predmet, ki je povezan s to vsebino in ga pred spanjem opazujemo. – nevropsihologinja dr. Vita Štukovnik
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Največ in najbolj živo sanjajo otroci, z leti pa se živost sanj zmanjšuje. Katere so najbolj bizarne, nenavadne, strašljive, zanimive sanje?
Kljub vsem dostopnim raziskovalnim metodam in dognanjem se raziskovalci sanj še vedno le redko strinjajo o njihovem pomenu in funkciji, novejši pristopi pa – kot smo že povedali – obravnavajo sanje predvsem znotraj širšega nevrokognitivnega konteksta spominskega procesiranja med spanjem. Verjetno bo vsaj del sanjskega dogajanja in doživljanja zato, ker ga ne moremo neposredno opazovati, ostal še nekaj časa zavit v tančico.
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
Neveljaven email naslov