Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Britanska državna bioetična komisija je januarja dala dovoljenje raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan iz Instituta Francis Crick, da lahko začne opravljati genetske poskuse na človeških zarodkih. Čeprav pravijo, da bodo njene raziskave pomagale razumeti biologijo zgodnjega človeškega razvoja, se pojavlja vprašanje, ali so znanstveniki z genetskimi eksperimenti na človeških zarodkih in svojimi nadaljnjimi načrti dokončno prestopili mejo in odprli Pandorino skrinjico. Več o tako imenovani tehnologiji spreminjana genetskega materiala CRISPR, ki jo številni opisujejo za revolucionarno, v Frekvenci X.
V genetiki se z bliskovitim korakom odvija revolucija, ki bi lahko zelo vplivala na naša življenja in našo prihodnost. Zastavonoša te revolucije je nova tehnologija genetskega inženiringa, ki znanstvenikom omogoča, da na relativno enostaven način načrtno in po svoji želji spreminjajo genetsko zasnovo živih bitij, tudi ljudi.
Tehnologija se imenuje CRISPR, raziskovalci pa jo opisujejo s superlativi, kot so »neverjetna, osupljiva in daljnosežna«. CRISPR je kratica za angleško poimenovanje »clustered regularly interspaced short palindromic repeats«, najbolj prestižne znanstvene revije pa so dognanja v zvezi z njo uvrstile med najbolj ključne znanstvene zgodbe prejšnjega leta.
Raziskovalci pravijo, da je metoda CRISPR revolucionarna zato, ker je enostavna, natančna, ugodna in zanesljiva. Znanstvenikom omogoča, da precej preprosto odstranijo, vstavijo ali spremenijo točno določen gen katerega koli živega bitja – bakterije, rastline, živali in celo človeka.
Metode niso izumili znanstveniki. Že davno pred njimi so jo iznašle bakterije. »To tehniko bi najbolje opisal kot imunski sistem bakterij, s katerim se zavarujejo pred virusi,« je pojasnil profesor dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, na katerem prav tako uporabljajo to tehniko.
»Precej časa ni bilo jasno, kakšna je vloga tega. Naposled so spoznali, da je tarča DNK. Veliki ‘požar’ sta sprožili aplikacija te tehnike na sesalske celice in ugotovitev, da lahko s tem cepijo kateri koli gen. Izkazalo se je da deluje v katerem koli mehanizmu, da je izjemno uporabno orodje.« – dr. Roman Jerala
Dosedanje metode genskega inženiringa so bile nerodne, drage, nezanesljive in se v praksi niso dobro obnesle. Če so raziskovalci hoteli v organizem vstaviti nov gen, pri tem pogosto niso mogli vplivati na to, na katero mesto se bo gen vrinil v celotnem DNK-ju organizma, to pa je lahko imelo hude posledice. Tako je pri genskih terapijah na ljudeh obstajala nevarnost, da bi sprožile raka, kar se je v preteklosti tudi že zgodilo. V nekaj letih, odkar so razvili CRISPR, so raziskovalci z njegovo pomočjo že ustvarili policijske pse z več mišicami, živino brez rogov in mini pujse za domače ljubljenčke.
Drugi velik potencial metode CRISPR raziskovalci vidijo v novi dobi genske terapije. »Pri genski terapiji zdravimo somatske celice. Bistvo je, da se sprememb ne prenaša na prihodnje generacije. Če pa se igramo z oplojenimi jajčeci, se to prenaša na prihodnje generacije,« je ponazorila dr. Maja Čemažar, ki skupaj z našim naslednjim sogovornikom dr. Gregorjem Seršo dela na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
»Embrionalno gensko zdravljenje je zelo učinkovito, a če poseg ni natančen, bodo imele to nenatančnost vse ostale celice. Za zdaj so dovoljeni poskusi na embriih, starih do 14 dni, ko že lahko govorimo o zametkih živčevja. Od takrat naprej to ni več le skupek celic, ampak zametek bitja.« – dr. Radovan Komel
Takšen poseg v genetsko zasnovo pomeni, da bi dobili genetsko spremenjenega človeka, kar je močno etično sporno. Lani aprila so kitajski raziskovalci z univerze Sun Yat-sen v Guangzhouju objavili novico, da so to metodo uporabili prav za ta namen. Ta sporni poskus je naelektril ozračje in sprožili vročo razpravo o etičnosti in nevarnosti trajnega poseganja v genetsko zasnovo ljudi, saj bi to pomenilo, da bi se podali na pot »izdelovanja« t. i. otrok po načrtu. Še bolj pa je tema podžgala svetovno javnost, potem ko so poskuse na embriih s tehniko CRISPR pred nekdaj tedni odobrili tudi laboratoriju v Veliki Britaniji, in sicer raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan z Instituta Francis Crick, ki se ukvarja z zarodki in učinkovitostjo umetne oploditve pri neplodnih parih. Dr. Luca Lovrečić s kliničnega inštituta za medicinsko genetiko v UKC Ljubljana je povedala:
»Z metodo CRISPR želijo utišati gene, ki so najbolj aktivni v zgodnjem embrionalnem razvoju, in razjasniti mehanizme zgodnjega razvoja zarodkov ter izboljšali trenutni odstotek uspešnih umetnih oploditev.«- dr. Luca Lovrečić
»Če bomo paru odpravili genetsko napako, bi že lahko govorili o otrocih po želji,« pravi dr. Radovan Komel z Inštituta za biokemijo na ljubljanski Medicinski fakulteti. Kakršno koli izboljševanje drugih lastnosti, ki niso povezane z zdravjem, pa za zdaj še ni sprejemljivo, poudarja, »to je ustvarjanje nove elitne rase, če mene vprašate, pa je seveda možno, da nekoč bo«.
»Mislim, da moramo biti previdnejši oziroma manj prestrašeni, da bi se to pojavilo nenadoma,« dodaja Lovrečičeva. »Genetika je sicer po Evropi dovolj dobro regulirana, a velikokrat se zasebnikov ne da regulirati, ne vemo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati.« Večina znanstvenikov je po njenih besedah sicer visoko etičnih in ne bi dopustili rasti spremenjenega organizma.
»Mislim, da smo etično dovolj zavedni.« – Dr. Luca Lovrečič
»Koristno je, da sprejmemo dobre plati takšnih odkritij in se zavedamo njihovih potencialov. Tveganj pa ne moremo izključiti. A pot ni to, da si preprosto zatiskamo oči.« – Dr. Roman Jerala
Ob koncu najinega pogovora je dr. Jerala opozoril še na en vidik uporabe tehnike CRISPR. Zelo obetavna je njena aplikacija na nekatere živali, na primer komarje. Z njo bi lahko tudi oživljali izumrle vrste.
693 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Britanska državna bioetična komisija je januarja dala dovoljenje raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan iz Instituta Francis Crick, da lahko začne opravljati genetske poskuse na človeških zarodkih. Čeprav pravijo, da bodo njene raziskave pomagale razumeti biologijo zgodnjega človeškega razvoja, se pojavlja vprašanje, ali so znanstveniki z genetskimi eksperimenti na človeških zarodkih in svojimi nadaljnjimi načrti dokončno prestopili mejo in odprli Pandorino skrinjico. Več o tako imenovani tehnologiji spreminjana genetskega materiala CRISPR, ki jo številni opisujejo za revolucionarno, v Frekvenci X.
V genetiki se z bliskovitim korakom odvija revolucija, ki bi lahko zelo vplivala na naša življenja in našo prihodnost. Zastavonoša te revolucije je nova tehnologija genetskega inženiringa, ki znanstvenikom omogoča, da na relativno enostaven način načrtno in po svoji želji spreminjajo genetsko zasnovo živih bitij, tudi ljudi.
Tehnologija se imenuje CRISPR, raziskovalci pa jo opisujejo s superlativi, kot so »neverjetna, osupljiva in daljnosežna«. CRISPR je kratica za angleško poimenovanje »clustered regularly interspaced short palindromic repeats«, najbolj prestižne znanstvene revije pa so dognanja v zvezi z njo uvrstile med najbolj ključne znanstvene zgodbe prejšnjega leta.
Raziskovalci pravijo, da je metoda CRISPR revolucionarna zato, ker je enostavna, natančna, ugodna in zanesljiva. Znanstvenikom omogoča, da precej preprosto odstranijo, vstavijo ali spremenijo točno določen gen katerega koli živega bitja – bakterije, rastline, živali in celo človeka.
Metode niso izumili znanstveniki. Že davno pred njimi so jo iznašle bakterije. »To tehniko bi najbolje opisal kot imunski sistem bakterij, s katerim se zavarujejo pred virusi,« je pojasnil profesor dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, na katerem prav tako uporabljajo to tehniko.
»Precej časa ni bilo jasno, kakšna je vloga tega. Naposled so spoznali, da je tarča DNK. Veliki ‘požar’ sta sprožili aplikacija te tehnike na sesalske celice in ugotovitev, da lahko s tem cepijo kateri koli gen. Izkazalo se je da deluje v katerem koli mehanizmu, da je izjemno uporabno orodje.« – dr. Roman Jerala
Dosedanje metode genskega inženiringa so bile nerodne, drage, nezanesljive in se v praksi niso dobro obnesle. Če so raziskovalci hoteli v organizem vstaviti nov gen, pri tem pogosto niso mogli vplivati na to, na katero mesto se bo gen vrinil v celotnem DNK-ju organizma, to pa je lahko imelo hude posledice. Tako je pri genskih terapijah na ljudeh obstajala nevarnost, da bi sprožile raka, kar se je v preteklosti tudi že zgodilo. V nekaj letih, odkar so razvili CRISPR, so raziskovalci z njegovo pomočjo že ustvarili policijske pse z več mišicami, živino brez rogov in mini pujse za domače ljubljenčke.
Drugi velik potencial metode CRISPR raziskovalci vidijo v novi dobi genske terapije. »Pri genski terapiji zdravimo somatske celice. Bistvo je, da se sprememb ne prenaša na prihodnje generacije. Če pa se igramo z oplojenimi jajčeci, se to prenaša na prihodnje generacije,« je ponazorila dr. Maja Čemažar, ki skupaj z našim naslednjim sogovornikom dr. Gregorjem Seršo dela na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
»Embrionalno gensko zdravljenje je zelo učinkovito, a če poseg ni natančen, bodo imele to nenatančnost vse ostale celice. Za zdaj so dovoljeni poskusi na embriih, starih do 14 dni, ko že lahko govorimo o zametkih živčevja. Od takrat naprej to ni več le skupek celic, ampak zametek bitja.« – dr. Radovan Komel
Takšen poseg v genetsko zasnovo pomeni, da bi dobili genetsko spremenjenega človeka, kar je močno etično sporno. Lani aprila so kitajski raziskovalci z univerze Sun Yat-sen v Guangzhouju objavili novico, da so to metodo uporabili prav za ta namen. Ta sporni poskus je naelektril ozračje in sprožili vročo razpravo o etičnosti in nevarnosti trajnega poseganja v genetsko zasnovo ljudi, saj bi to pomenilo, da bi se podali na pot »izdelovanja« t. i. otrok po načrtu. Še bolj pa je tema podžgala svetovno javnost, potem ko so poskuse na embriih s tehniko CRISPR pred nekdaj tedni odobrili tudi laboratoriju v Veliki Britaniji, in sicer raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan z Instituta Francis Crick, ki se ukvarja z zarodki in učinkovitostjo umetne oploditve pri neplodnih parih. Dr. Luca Lovrečić s kliničnega inštituta za medicinsko genetiko v UKC Ljubljana je povedala:
»Z metodo CRISPR želijo utišati gene, ki so najbolj aktivni v zgodnjem embrionalnem razvoju, in razjasniti mehanizme zgodnjega razvoja zarodkov ter izboljšali trenutni odstotek uspešnih umetnih oploditev.«- dr. Luca Lovrečić
»Če bomo paru odpravili genetsko napako, bi že lahko govorili o otrocih po želji,« pravi dr. Radovan Komel z Inštituta za biokemijo na ljubljanski Medicinski fakulteti. Kakršno koli izboljševanje drugih lastnosti, ki niso povezane z zdravjem, pa za zdaj še ni sprejemljivo, poudarja, »to je ustvarjanje nove elitne rase, če mene vprašate, pa je seveda možno, da nekoč bo«.
»Mislim, da moramo biti previdnejši oziroma manj prestrašeni, da bi se to pojavilo nenadoma,« dodaja Lovrečičeva. »Genetika je sicer po Evropi dovolj dobro regulirana, a velikokrat se zasebnikov ne da regulirati, ne vemo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati.« Večina znanstvenikov je po njenih besedah sicer visoko etičnih in ne bi dopustili rasti spremenjenega organizma.
»Mislim, da smo etično dovolj zavedni.« – Dr. Luca Lovrečič
»Koristno je, da sprejmemo dobre plati takšnih odkritij in se zavedamo njihovih potencialov. Tveganj pa ne moremo izključiti. A pot ni to, da si preprosto zatiskamo oči.« – Dr. Roman Jerala
Ob koncu najinega pogovora je dr. Jerala opozoril še na en vidik uporabe tehnike CRISPR. Zelo obetavna je njena aplikacija na nekatere živali, na primer komarje. Z njo bi lahko tudi oživljali izumrle vrste.
Izbruhi žarkov gama se - gledano statistično - pojavljajo enkrat na dan, verjetnost, da bi se zgodili v naši galaksiji, pa je precej majhna, kar je dobro, saj bi tako močna eksplozija relativno blizu nas lahko poškodovala zgornje plasti atmosfere in uničila ozonsko plast, kar bi gotovo negativno vplivalo na življenje na Zemlji. Gre za najmočnejše eksplozije v vesolju po velikem poku. Teh spektakularnih dogodkov pred dvajsetimi leti niti približno nismo razumeli, zdaj pa se slika sestavlja. Nov pogled v območje nastanka izbruhov in na razumevanje, kaj se dogaja v samem izvoru izbruha sevanja gama, je odkrila raziskava, pri kateri sodeluje tudi mladi astrofizik dr. Drejc Kopač, gost tokratne Frekvence X.
Nate Silver, ameriški statistik in novinar, ki je zaslovel z zelo natančnimi napovedmi izidov volitev v Združenih državah Amerike, je opozoril na pomembno razlikovanje med tveganjem in negotovostjo. Z besedo tveganje opiše okoliščine, pri katerih lahko ocenimo zanesljivost napovedi oziroma pričakovano napako izračunov ali meritev, ki smo jih opravili, medtem ko z besedo negotovost označi obravnavo dogodkov, pri katerih nimamo nobene opore, da bi lahko predvideli napako njihove napovedi oziroma možno odstopanje od vrednosti, ki se bo dejansko realizirala.
Nate Silver, ameriški statistik in novinar, ki je zaslovel z zelo natančnimi napovedmi izidov volitev v Združenih državah Amerike, je opozoril na pomembno razlikovanje med tveganjem in negotovostjo. Z besedo tveganje opiše okoliščine, pri katerih lahko ocenimo zanesljivost napovedi oziroma pričakovano napako izračunov ali meritev, ki smo jih opravili, medtem ko z besedo negotovost označi obravnavo dogodkov, pri katerih nimamo nobene opore, da bi lahko predvideli napako njihove napovedi oziroma možno odstopanje od vrednosti, ki se bo dejansko realizirala.
Prvomajska Frekvenca X je nekoliko drugačna. Pogovarjali smo se s štirimi znanstveniki z različnih raziskovalnih področij o tem, kakšen je njihov delavnik in kako sami pojmujejo delo. Programer, sociologinja, kemik in upokojeni profesor fizike. Kot pravijo, delo med znanstveniki še zdaleč ni le fizikalna količina. Vse po vrsti pa do dela v znanosti združuje velika strast, zaradi česar lahko postanejo prebedene noči pogost sopotnik.
V reviji Science je pred dvema tednoma izšel članek znanstvenikov iz Odseka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan, v katerem so ti poročali o odkritju “skritega” kvantnega stanja. Do njega so se dokopali z močnim in izjemno kratkim laserskim sunkom, dolgim le tretjino milijoninke milijardinke sekunde. Odkritje je zelo pomembno, saj je prvi primer stabilnega skritega stanja v naravi nasploh. Je torej dokaz, da so tovrstna stanja mogoča, odpira pa tudi raziskave skritih stanj v različnih sistemih, vse od vzporednega vesolja do novih elementarnih delcev in novih oblik kondenziranega materije.
Večno življenje ali vsaj daljši odlog smrti je želja marsikoga. Tako močna, da so se nekateri pripravljeni celo zamrzniti v upanju, da jih bo znanost v prihodnosti lahko obudila nazaj v življenje. Dobrodošli v znanost krionike, ki je še vedno močno odvisna od špekulativnih tehnologij prihodnosti, ki lahko, da jih bodo izumili ali pa tudi ne. Kakšna je prihodnost tega na prvi pogled morda celo strašljivega koncepta? Naš gost je eden največjih poznavalcev krionike Ben Best, ki se je že pred dvajsetimi leti odločil za zamrznitev.
Tokrat znova zremo v nebo, od koder izvirajo radijski valovi, ki drugače kot valovi, prek katerih nas poslušate, prihajajo iz vesolja. Pogovarjali smo se z Michaelom Garrettom, profesorjem radioastronomije na Univerzi v Leidnu in direktorjem nizozemskega instituta za radijsko astronomijo ASTRON.
Številne raziskave zadnja leta dokazujejo, da se moški in ženske ne razlikujemo le v obliki in delovanju spolnih organov, temveč so razlike veliko večje in jih lahko najdemo skoraj v vseh tkivih in organih v našem telesu, tudi v delovanju jeter. Gre za organ, ki je zelo pomemben pri zaščiti našega organizma, pri odstranjevanju vsega, kar lahko v našem telesu deluje kot strup. Naše telo kot taka prepoznava tudi vsa zdravila, ki jih jemljemo in jih iz organizma odstranjujejo prav naša jetra. Koliko je za današnjo medicino pomembno spoznanje, da tudi zdravila prepoznavajo spol, med drugim sprašujemo prof.dr. Gregorja Majdiča, ki je bil gost tokratne oddaje Frekvenca X.
Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur
Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur
V četrtkovi Frekvenci X gremo za spremembo v malo bolj filozofske vode, in sicer v Haag mrzlega in vetrovnega novembra leta 1676. Skoraj v popolni tajnosti je takrat na vrata kontroverznega filozofa Barucha /baruha/ de Spinoze oziroma ateističnega Žida, kot so ga klicali, potrkal dobro desetletje mlajši Wilhelm Gottfried Leibniz, ki je veljal za enega izmed največjih genijev tistega časa. O srečanju najnevarnejšega in najslavnejšega misleca sveta in o tem, kako je to zamajalo poznejše miselne nastavke, se bomo pogovarjali z ameriškim filozofom Matthewom Stewartom.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2014 je mednarodno leto kristalografije. Sogovorniki: profesor Gautam Desiraju, nobelov nagrajenec Dan Schechtman in dr. Ivan Leban.
Voyager 1 in 2 sta najbolj znani vesoljski sondi, ki na Zemljo pošiljata številne zanimive podatke. Švicarski fizik in skladatelj Domenico Vicinanza je s pomočjo posebne tehnologije podatke iz vesolja uglasbil in ustvaril zanimiv vesoljski duet.
Ključne besede današnje Frekvence X, ki nas vsak četrtek popelje med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, so računalniška kemija, mikrovalovno sevanje in rak.
Dr. Ben Goldacre je prodoren britanski zdravnik in epidemiolog ter avtor knjige Slaba znanost. V Frekvenci X se z njim pogovarjamo o cepivih, ki so dokazano izkoreninila marsikatero za človeka pogubno bolezen. Goldacre nasprotuje kakršni koli prisili zdravljenja, tudi obveznemu cepljenju, opozarja pa na škodo, ki jo z neutemeljenim strašenjem povzročajo nasprotniki cepljenja. Po njegovem mnenju je žalostno, da se starši ne odločajo za cepljenje, saj s tem ogrožajo svoje in otroke drugih staršev.
Pred pol stoletja smo že vedeli, da je vesolje posuto z galaksijami, to je ogromnimi skupinami zvezd, kot je naša Rimska cesta. Tedaj pa so odkrili novo vrsto teles, najsvetlejše med njimi so imenovali kvazarji. V njihovem središču ždi črna luknja z ogromno maso, območje pa je videti zelo svetlo, ker vidimo divje sevanje okoliškega plina, ki pada vanjo. Razvoj teh raziskav je ves čas spremljal gost tokratne Frekvence X, profesor Jack Sulentic, ki je vodilni raziskovalec aktivnih jeder galaksij na svetu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Vam črka A deluje rdeče, vam na klavirju zaigrani ton C odzvanja modro, ima neka hrana bodičast okus? Tokrat potujemo po človeških možganih in iščemo, kje se skriva vzrok za sinestezijo oziroma mešanje čutnih zaznav. Pojav je največ pozornosti požel v glasbi, slikarstvu in literaturi, kjer naj bi sinestezija kreativno napajala kar nekaj velikanov umetnosti, mi pa smo se sinesteziji posvetili z nevrološkega vidika, skupaj z dr. Devinom Terhunom z oxfordske univerze in raziskovalcem Duncanom Carmichaelom z edinburške univerze.
Neveljaven email naslov