Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Britanska državna bioetična komisija je januarja dala dovoljenje raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan iz Instituta Francis Crick, da lahko začne opravljati genetske poskuse na človeških zarodkih. Čeprav pravijo, da bodo njene raziskave pomagale razumeti biologijo zgodnjega človeškega razvoja, se pojavlja vprašanje, ali so znanstveniki z genetskimi eksperimenti na človeških zarodkih in svojimi nadaljnjimi načrti dokončno prestopili mejo in odprli Pandorino skrinjico. Več o tako imenovani tehnologiji spreminjana genetskega materiala CRISPR, ki jo številni opisujejo za revolucionarno, v Frekvenci X.
V genetiki se z bliskovitim korakom odvija revolucija, ki bi lahko zelo vplivala na naša življenja in našo prihodnost. Zastavonoša te revolucije je nova tehnologija genetskega inženiringa, ki znanstvenikom omogoča, da na relativno enostaven način načrtno in po svoji želji spreminjajo genetsko zasnovo živih bitij, tudi ljudi.
Tehnologija se imenuje CRISPR, raziskovalci pa jo opisujejo s superlativi, kot so »neverjetna, osupljiva in daljnosežna«. CRISPR je kratica za angleško poimenovanje »clustered regularly interspaced short palindromic repeats«, najbolj prestižne znanstvene revije pa so dognanja v zvezi z njo uvrstile med najbolj ključne znanstvene zgodbe prejšnjega leta.
Raziskovalci pravijo, da je metoda CRISPR revolucionarna zato, ker je enostavna, natančna, ugodna in zanesljiva. Znanstvenikom omogoča, da precej preprosto odstranijo, vstavijo ali spremenijo točno določen gen katerega koli živega bitja – bakterije, rastline, živali in celo človeka.
Metode niso izumili znanstveniki. Že davno pred njimi so jo iznašle bakterije. »To tehniko bi najbolje opisal kot imunski sistem bakterij, s katerim se zavarujejo pred virusi,« je pojasnil profesor dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, na katerem prav tako uporabljajo to tehniko.
»Precej časa ni bilo jasno, kakšna je vloga tega. Naposled so spoznali, da je tarča DNK. Veliki ‘požar’ sta sprožili aplikacija te tehnike na sesalske celice in ugotovitev, da lahko s tem cepijo kateri koli gen. Izkazalo se je da deluje v katerem koli mehanizmu, da je izjemno uporabno orodje.« – dr. Roman Jerala
Dosedanje metode genskega inženiringa so bile nerodne, drage, nezanesljive in se v praksi niso dobro obnesle. Če so raziskovalci hoteli v organizem vstaviti nov gen, pri tem pogosto niso mogli vplivati na to, na katero mesto se bo gen vrinil v celotnem DNK-ju organizma, to pa je lahko imelo hude posledice. Tako je pri genskih terapijah na ljudeh obstajala nevarnost, da bi sprožile raka, kar se je v preteklosti tudi že zgodilo. V nekaj letih, odkar so razvili CRISPR, so raziskovalci z njegovo pomočjo že ustvarili policijske pse z več mišicami, živino brez rogov in mini pujse za domače ljubljenčke.
Drugi velik potencial metode CRISPR raziskovalci vidijo v novi dobi genske terapije. »Pri genski terapiji zdravimo somatske celice. Bistvo je, da se sprememb ne prenaša na prihodnje generacije. Če pa se igramo z oplojenimi jajčeci, se to prenaša na prihodnje generacije,« je ponazorila dr. Maja Čemažar, ki skupaj z našim naslednjim sogovornikom dr. Gregorjem Seršo dela na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
»Embrionalno gensko zdravljenje je zelo učinkovito, a če poseg ni natančen, bodo imele to nenatančnost vse ostale celice. Za zdaj so dovoljeni poskusi na embriih, starih do 14 dni, ko že lahko govorimo o zametkih živčevja. Od takrat naprej to ni več le skupek celic, ampak zametek bitja.« – dr. Radovan Komel
Takšen poseg v genetsko zasnovo pomeni, da bi dobili genetsko spremenjenega človeka, kar je močno etično sporno. Lani aprila so kitajski raziskovalci z univerze Sun Yat-sen v Guangzhouju objavili novico, da so to metodo uporabili prav za ta namen. Ta sporni poskus je naelektril ozračje in sprožili vročo razpravo o etičnosti in nevarnosti trajnega poseganja v genetsko zasnovo ljudi, saj bi to pomenilo, da bi se podali na pot »izdelovanja« t. i. otrok po načrtu. Še bolj pa je tema podžgala svetovno javnost, potem ko so poskuse na embriih s tehniko CRISPR pred nekdaj tedni odobrili tudi laboratoriju v Veliki Britaniji, in sicer raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan z Instituta Francis Crick, ki se ukvarja z zarodki in učinkovitostjo umetne oploditve pri neplodnih parih. Dr. Luca Lovrečić s kliničnega inštituta za medicinsko genetiko v UKC Ljubljana je povedala:
»Z metodo CRISPR želijo utišati gene, ki so najbolj aktivni v zgodnjem embrionalnem razvoju, in razjasniti mehanizme zgodnjega razvoja zarodkov ter izboljšali trenutni odstotek uspešnih umetnih oploditev.«- dr. Luca Lovrečić
»Če bomo paru odpravili genetsko napako, bi že lahko govorili o otrocih po želji,« pravi dr. Radovan Komel z Inštituta za biokemijo na ljubljanski Medicinski fakulteti. Kakršno koli izboljševanje drugih lastnosti, ki niso povezane z zdravjem, pa za zdaj še ni sprejemljivo, poudarja, »to je ustvarjanje nove elitne rase, če mene vprašate, pa je seveda možno, da nekoč bo«.
»Mislim, da moramo biti previdnejši oziroma manj prestrašeni, da bi se to pojavilo nenadoma,« dodaja Lovrečičeva. »Genetika je sicer po Evropi dovolj dobro regulirana, a velikokrat se zasebnikov ne da regulirati, ne vemo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati.« Večina znanstvenikov je po njenih besedah sicer visoko etičnih in ne bi dopustili rasti spremenjenega organizma.
»Mislim, da smo etično dovolj zavedni.« – Dr. Luca Lovrečič
»Koristno je, da sprejmemo dobre plati takšnih odkritij in se zavedamo njihovih potencialov. Tveganj pa ne moremo izključiti. A pot ni to, da si preprosto zatiskamo oči.« – Dr. Roman Jerala
Ob koncu najinega pogovora je dr. Jerala opozoril še na en vidik uporabe tehnike CRISPR. Zelo obetavna je njena aplikacija na nekatere živali, na primer komarje. Z njo bi lahko tudi oživljali izumrle vrste.
693 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Britanska državna bioetična komisija je januarja dala dovoljenje raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan iz Instituta Francis Crick, da lahko začne opravljati genetske poskuse na človeških zarodkih. Čeprav pravijo, da bodo njene raziskave pomagale razumeti biologijo zgodnjega človeškega razvoja, se pojavlja vprašanje, ali so znanstveniki z genetskimi eksperimenti na človeških zarodkih in svojimi nadaljnjimi načrti dokončno prestopili mejo in odprli Pandorino skrinjico. Več o tako imenovani tehnologiji spreminjana genetskega materiala CRISPR, ki jo številni opisujejo za revolucionarno, v Frekvenci X.
V genetiki se z bliskovitim korakom odvija revolucija, ki bi lahko zelo vplivala na naša življenja in našo prihodnost. Zastavonoša te revolucije je nova tehnologija genetskega inženiringa, ki znanstvenikom omogoča, da na relativno enostaven način načrtno in po svoji želji spreminjajo genetsko zasnovo živih bitij, tudi ljudi.
Tehnologija se imenuje CRISPR, raziskovalci pa jo opisujejo s superlativi, kot so »neverjetna, osupljiva in daljnosežna«. CRISPR je kratica za angleško poimenovanje »clustered regularly interspaced short palindromic repeats«, najbolj prestižne znanstvene revije pa so dognanja v zvezi z njo uvrstile med najbolj ključne znanstvene zgodbe prejšnjega leta.
Raziskovalci pravijo, da je metoda CRISPR revolucionarna zato, ker je enostavna, natančna, ugodna in zanesljiva. Znanstvenikom omogoča, da precej preprosto odstranijo, vstavijo ali spremenijo točno določen gen katerega koli živega bitja – bakterije, rastline, živali in celo človeka.
Metode niso izumili znanstveniki. Že davno pred njimi so jo iznašle bakterije. »To tehniko bi najbolje opisal kot imunski sistem bakterij, s katerim se zavarujejo pred virusi,« je pojasnil profesor dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, na katerem prav tako uporabljajo to tehniko.
»Precej časa ni bilo jasno, kakšna je vloga tega. Naposled so spoznali, da je tarča DNK. Veliki ‘požar’ sta sprožili aplikacija te tehnike na sesalske celice in ugotovitev, da lahko s tem cepijo kateri koli gen. Izkazalo se je da deluje v katerem koli mehanizmu, da je izjemno uporabno orodje.« – dr. Roman Jerala
Dosedanje metode genskega inženiringa so bile nerodne, drage, nezanesljive in se v praksi niso dobro obnesle. Če so raziskovalci hoteli v organizem vstaviti nov gen, pri tem pogosto niso mogli vplivati na to, na katero mesto se bo gen vrinil v celotnem DNK-ju organizma, to pa je lahko imelo hude posledice. Tako je pri genskih terapijah na ljudeh obstajala nevarnost, da bi sprožile raka, kar se je v preteklosti tudi že zgodilo. V nekaj letih, odkar so razvili CRISPR, so raziskovalci z njegovo pomočjo že ustvarili policijske pse z več mišicami, živino brez rogov in mini pujse za domače ljubljenčke.
Drugi velik potencial metode CRISPR raziskovalci vidijo v novi dobi genske terapije. »Pri genski terapiji zdravimo somatske celice. Bistvo je, da se sprememb ne prenaša na prihodnje generacije. Če pa se igramo z oplojenimi jajčeci, se to prenaša na prihodnje generacije,« je ponazorila dr. Maja Čemažar, ki skupaj z našim naslednjim sogovornikom dr. Gregorjem Seršo dela na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
»Embrionalno gensko zdravljenje je zelo učinkovito, a če poseg ni natančen, bodo imele to nenatančnost vse ostale celice. Za zdaj so dovoljeni poskusi na embriih, starih do 14 dni, ko že lahko govorimo o zametkih živčevja. Od takrat naprej to ni več le skupek celic, ampak zametek bitja.« – dr. Radovan Komel
Takšen poseg v genetsko zasnovo pomeni, da bi dobili genetsko spremenjenega človeka, kar je močno etično sporno. Lani aprila so kitajski raziskovalci z univerze Sun Yat-sen v Guangzhouju objavili novico, da so to metodo uporabili prav za ta namen. Ta sporni poskus je naelektril ozračje in sprožili vročo razpravo o etičnosti in nevarnosti trajnega poseganja v genetsko zasnovo ljudi, saj bi to pomenilo, da bi se podali na pot »izdelovanja« t. i. otrok po načrtu. Še bolj pa je tema podžgala svetovno javnost, potem ko so poskuse na embriih s tehniko CRISPR pred nekdaj tedni odobrili tudi laboratoriju v Veliki Britaniji, in sicer raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan z Instituta Francis Crick, ki se ukvarja z zarodki in učinkovitostjo umetne oploditve pri neplodnih parih. Dr. Luca Lovrečić s kliničnega inštituta za medicinsko genetiko v UKC Ljubljana je povedala:
»Z metodo CRISPR želijo utišati gene, ki so najbolj aktivni v zgodnjem embrionalnem razvoju, in razjasniti mehanizme zgodnjega razvoja zarodkov ter izboljšali trenutni odstotek uspešnih umetnih oploditev.«- dr. Luca Lovrečić
»Če bomo paru odpravili genetsko napako, bi že lahko govorili o otrocih po želji,« pravi dr. Radovan Komel z Inštituta za biokemijo na ljubljanski Medicinski fakulteti. Kakršno koli izboljševanje drugih lastnosti, ki niso povezane z zdravjem, pa za zdaj še ni sprejemljivo, poudarja, »to je ustvarjanje nove elitne rase, če mene vprašate, pa je seveda možno, da nekoč bo«.
»Mislim, da moramo biti previdnejši oziroma manj prestrašeni, da bi se to pojavilo nenadoma,« dodaja Lovrečičeva. »Genetika je sicer po Evropi dovolj dobro regulirana, a velikokrat se zasebnikov ne da regulirati, ne vemo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati.« Večina znanstvenikov je po njenih besedah sicer visoko etičnih in ne bi dopustili rasti spremenjenega organizma.
»Mislim, da smo etično dovolj zavedni.« – Dr. Luca Lovrečič
»Koristno je, da sprejmemo dobre plati takšnih odkritij in se zavedamo njihovih potencialov. Tveganj pa ne moremo izključiti. A pot ni to, da si preprosto zatiskamo oči.« – Dr. Roman Jerala
Ob koncu najinega pogovora je dr. Jerala opozoril še na en vidik uporabe tehnike CRISPR. Zelo obetavna je njena aplikacija na nekatere živali, na primer komarje. Z njo bi lahko tudi oživljali izumrle vrste.
So nagrade prestiž ali breme? Koliko posamezniku pomeni, da je za svoje delo nagrajen in kako zelo nagrada vpliva na njegovo nadaljnje delo? Je lahko nagrada pozitivna spodbuda za naprej ali je kdaj za posameznika tudi ovira, saj se po prejetju priznanja od njega pričakuje še več? Ker se evforija po smučarskih skokih v Planici še ni polegla, so nas tokrat zanimale športne nagrade, pa ne samo to. Spraševali smo se, kako stresno je tekmovati za stopničke, kako to občuti športnik in kako to pojasnjuje psiholog, v katerem starostnem obdobju najbolj cenimo nagrade oziroma kdaj si jih najbolj želimo?
Z doktorjem Michaelom Fehringerjem z Evropske vesoljske agencije se bomo pogovarjali o Zemljini težnosti, biomasi in oceanskih tokovih, dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pa bo predstavil, kaj novega smo se naučili o tokovih v našem Jadranu.
Z doktorjem Michaelom Fehringerjem z Evropske vesoljske agencije se bomo pogovarjali o Zemljini težnosti, biomasi in oceanskih tokovih, dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pa bo predstavil, kaj novega smo se naučili o tokovih v našem Jadranu.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUAPAC [júpak] je v začetku leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj prekinila stike, pa je s tem zapolnil vrzeli. A ker v svetu atomov nič ni, kot se zdi, v tokratni Frekvenci raziskujemo, čemu koristijo nestabilni elementi, kaj sploh pomeni odkriti nek element, zakaj novinci še lep čas ne bodo imeli svojih imen in kdo neki je ukradel kurčatovij.
Bi lahko v Sloveniji danes imeli svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so razpeti med interesi politike in tajnih služb tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi akterji raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.
Pred kratkim je svet kot blisk obkrožila novica, da je znanstvenikom projekta LIGO uspelo prvič neposredno zaznati gravitacijske valove. Gre za še eno od potrditev Einsteinove vizije vesolja v splošni teoriji relativnosti. Kaj so pravzaprav odkrili znanstveniki in zakaj je odkritje tako pomembno, pojasnjujeta prof. dr. Andrej Čadež in prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Ukvarjali smo se s ponavljajočim se nenadzorovanimi trzljaji in kompleksnejšimi gibi, imenovanim tiki. Ob pomoči nevrologa in psihiatra smo se spustili v sivo območje med hotenimi in nehotenimi gibi ter po najboljših močeh pojasnili za zdaj slabo raziskan izvor tikov.
Težavnost izbire srečamo vsakokrat, ko stopimo v malo bolje založeno trgovino. Naš največji trgovec ima na primer v spletni trgovini 97 zobnih krem, 104 vrste sadnih jogurtov in 47 vrst kruha. To je veliko. No, sprehod po prodajalni čevljev in oblek, športne opreme ali računalnikov je podobno neobvladljiv. Police se šibijo pod stotinami različnih vrst izdelkov. Imeti na izbiro tri vrste zobne kreme je bolje kot imeti eno, toda 97 … Postane več kdaj preveč? In kako se odločamo pri izbiri partnerja, službe in ob drugih življenjskih prelomnicah? O paradoksu izbire razpravljamo z ameriškim psihologom dr. Barryjem Schwartzom in našo filozofinjo dr. Renato Salecl.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.
Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.
Področje razvoja električnih vozil in baterijskih sistemov zanje je na vrhuncu. Tudi Slovenci smo na področju razvoja tovrstnih akumulatorjev v svetovni raziskovalni špici. Baterijske sisteme prihodnosti in to, ali bodo lahko kmalu poganjali tudi potniška letala, razkrivamo ta četrtek po 11.45 v valovski oddaji Frekvenca X. Gosta: Dr. Robert Dominko, raziskovalec na Kemijskem inštitutu in Haresh Kamath, Electric Power Research Insitut, ameriška neprofitna R&D organizacija.
Voda na Marsu, bližnje srečanje s Plutonom, novi temperaturni rekordi, otroci s tremi starši, nevtrini, vrhunski svetovni fiziki v Ljubljani, nova vrsta človečnjaka … To je le nekaj asociacij na znanstveno leto 2015. Kaj so bila najprodornejša odkritja minulih 12 mesecev, katera so najbolj vroča raziskovalna področja in kaj je odmevalo znotraj naših meja, se spominjamo v posebni epizodi Frekvence X.
Zakaj Slovenija vlaga v znanost in opremo manj kot v času Jugoslavije, kako je s pogoji dela in dosežki, kakšna je prihodnost slovenske znanosti in inovativnosti. Bo znanost kdaj naša prioriteta? Razmišljata dr. Vito Turk in dr. Martin Klanjšek.
Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana v podnebne spremembe, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.
Ljudje smo po naravi nagnjeni k temu, da poskušamo čim hitreje razrešiti negotovosti. Če smo v stresu, smo bistveno manj pripravljeni vztrajati pri odprtosti različnih možnosti. Strokovnjaki ugotavljajo, da se zaradi zatekanja k varnim odločitvam povečujejo tudi stereotipi do beguncev, teroristični napadi so vplivali na našo toleranco do sprejemanja alternativnih interpretacij dogajanja. Kako se soočati z negotovostjo in odprtostjo različnih možnosti raziskujemo v pogovorih z uglednim ameriškim socialnim psihologom Ariejem Kruglanskim, zdravnikom dr. Matjažem Zwittrom, statističarko Tino Žnidaršič in demografom dr. Janezom Malačičem.
Beremo časopis, rešujemo sudoku in brez slabe vesti telefoniramo. To je vožnja prihodnosti s samovozečimi avtomobili. Ti naj bi namreč bili naslednji stroj, ki bo nadomestil nekatera človeška dela in nam olajšal življenje. Vožnja po središčih mesta bi bila s takšnimi vozili manj stresna, avtomobil bi se samodejno odzival na ovire, poleg tega pa bi obstajala zmanjšana potreba po parkirnem prostoru, saj bi nas avtomobil odložil in se sam odpeljal domov.
Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire je še precej višja. Osrednja sogovornika oddaje sta dr. Marcos Bavdž in dr. Janez Dolinšek.
Neveljaven email naslov