Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUAPAC [júpak] je v začetku leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj prekinila stike, pa je s tem zapolnil vrzeli. A ker v svetu atomov nič ni, kot se zdi, v tokratni Frekvenci raziskujemo, čemu koristijo nestabilni elementi, kaj sploh pomeni odkriti nek element, zakaj novinci še lep čas ne bodo imeli svojih imen in kdo neki je ukradel kurčatovij.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUPAC je konec lanskega leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj zaključila, pa je s tem zapolnil vrzeli. Novi so elementi z vrstnimi števili 113, 115, 117 in 118, tako da je skupno zdaj elementov 118.
Renij in hafnij imata častno mesto zadnjih odkritih stabilnih elementov – to je bilo leta 1925. Odtlej so jih odkrili še 31, a so vsi radioaktivni, torej nestabilni.
Opremo za iskanje oziroma pripravo novih supertežkih elementov imajo v nemškem Darmstadtu, ruski Dubni, japonskem inštitutu RIKEN v Tokiu ter v ameriških laboratorijih Lawrence Livermore in Oak Ridge. Odkrivanje supertežkih elementov poteka tako, da v tarčo iz težkega elementa streljamo hiter curek atomov lažjega elementa. Pri večini trkov se ne zgodi nič ali pa se razletijo še na lažje elemente; včasih pa se zgodi, da je trk uspešen, jedri se zlijeta in nastane atom supertežkega elementa.
“V tarčo iz bizmuta smo streljali s curkom cinkovih atomov. Pri združitvi oziroma fuzijski reakciji je nastal izotop elementa 113. Masno število tega elementa je 278, vrstno pa 113. Celotna raziskava je trajala devet let,” je pojasnil dr. Kosuke Morita, vodja Enote za supertežke elemente na japonskem inštitutu RIKEN.
“Odkrivamo vse težja in težja atomska jedra, kar pomeni, da se v njih gnete vse več protonov. Elektroni se ob tem gibljejo hitreje in hitreje, pomembna postaja tudi Einsteinova relativnost. Sprašujemo se, ali bodo ti elementi še sodili v tako lepo postrojen sistem elementov, njihove lastnosti se namreč malenkost razlikujejo. Trenutno se vlagajo ogromna raziskovalna prizadevanja, da bi natančno dognali kemijske lastnosti na novo odkritih elementov,” pa je pojasnil dr. Krzysztof Rykaczewski iz ameriškega laboratorija Oak Ridge.
Da je element priznan za na novo odkritega, ga je treba pripraviti v zadostni količini ali pa enolično identificirati njegove razpadne produkte, potem pa to s ponovljivim postopkom storiti še v kakšnem drugem laboratoriju.
Poimenovanje kemijskih elementov je stvar velikega prestiža, kar je že večkrat pripeljalo do dolgoletnih sporov. V kemiji velja, da sme novi element poimenovati njegov odkritelj. Ime lahko dobi po geografskih pojmih, nebesnih telesih, svojih lastnostih, mitoloških bitjih ali znanstvenikih, ki niso več živi.
Dandanes je poimenovanje elementov občutljiv politični problem, kjer IUPAC išče kompromis med pritiski več laboratorijev, ki so bili udeleženi pri odkritju posameznega elementa. Preprečiti želijo ponovitev vojne poimenovanja, ki se je vlekla od leta 1960 do 1997.
Novoodkrita elementa 104 in 105 so po svoje poimenovali Američani in Rusi, saj so si oboji lastili prvo odkritje. Američani so ju imenovali ruterfordij in hanij, Rusi pa kurčatovij in nielsborij. Vse do leta 1997 so uporabljali vsak svoji imeni, kar pa razen različnih periodni sistemov v vzhodnem in zahodnem bloku ni predstavljajo večjih nevšečnosti, saj so ti težki elementi praktično neuporabni.
Rusi so že napovedali, da bodo pri elementu 115 vztrajali pri imenu moskovij, medtem ko Japonci še niso razkrili, ali se bodo odločili za japonij, rikenij ali kaj tretjega. Poleg tega pa se na spletu pojavljajo tudi bolj in manj resne peticije za poimenovanja. Pod peticijo, da bi element 115 poimenovali lemij po preminulem pevcu Lemmyju, se je do zdaj podpisalo več kot 155 000 ljudi, obstaja tudi peticija, da bi element 118 poimenovali Stardust po poslednjem albumu prav tako preminulega pevca Davida Bowieja, naspletu je dostopna tudi peticija za ime oktarin po barvi v delih Terryja Pratchetta, ki je nabrala že več kot 50 000 podpisov. Kljub temu je težko verjeti, da bodo resni znanstveniki takšne pobude vzeli resno.
Vsi štirje novi elementi so nestabilni in imajo sila kratke razpolovne čase.
Ne gre za sekunde, to bilo prelepo. Za zdaj smo potrdili dva izotopa elementa 117, govorimo lahko o nekaj deset milisekund dolgi življenjski dobi. Pri elementu 115 gre za štiri izotope, obstojijo pa lahko nekaj desetink sekunde. – dr. Rykaczewski o obstojnosti novih elementov.
Neposredne uporabne vrednosti novi elementi zato (še) nimajo in je še lep čas ne bodo imeli, a to ne pomeni, da je njihove odkritje nepomembno. Številni raziskovalci namreč menijo, da se okrog elementa 120 začne tako imenovani otok
stabilnosti, kakor imenujemo supertežke elemente, ki so bistveno stabilnejši. Najbolj smele napovedi govorijo celo o več dni dolgih razpolovnih časih, kar bi bilo povsem dovolj, da bi poiskali tudi praktično uporabo elementov ter jim izmerili vse kemične lastnosti.
A nekateri elementi, ki smo jih umetno proizvedli v 20. stoletju, imajo kljub nestabilnosti pomembno uporabno vrednost. Plutonija v naravni praktično ni, danes pa ga letno proizvedemo več kot 20 ton, večino kot nezaželen stranski produkt pri delovanju jedrskih reaktorjev. A prav plutonij je bil v drugi svetovni vojni ključen za izdelavo atomske bombe.
693 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUAPAC [júpak] je v začetku leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj prekinila stike, pa je s tem zapolnil vrzeli. A ker v svetu atomov nič ni, kot se zdi, v tokratni Frekvenci raziskujemo, čemu koristijo nestabilni elementi, kaj sploh pomeni odkriti nek element, zakaj novinci še lep čas ne bodo imeli svojih imen in kdo neki je ukradel kurčatovij.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUPAC je konec lanskega leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj zaključila, pa je s tem zapolnil vrzeli. Novi so elementi z vrstnimi števili 113, 115, 117 in 118, tako da je skupno zdaj elementov 118.
Renij in hafnij imata častno mesto zadnjih odkritih stabilnih elementov – to je bilo leta 1925. Odtlej so jih odkrili še 31, a so vsi radioaktivni, torej nestabilni.
Opremo za iskanje oziroma pripravo novih supertežkih elementov imajo v nemškem Darmstadtu, ruski Dubni, japonskem inštitutu RIKEN v Tokiu ter v ameriških laboratorijih Lawrence Livermore in Oak Ridge. Odkrivanje supertežkih elementov poteka tako, da v tarčo iz težkega elementa streljamo hiter curek atomov lažjega elementa. Pri večini trkov se ne zgodi nič ali pa se razletijo še na lažje elemente; včasih pa se zgodi, da je trk uspešen, jedri se zlijeta in nastane atom supertežkega elementa.
“V tarčo iz bizmuta smo streljali s curkom cinkovih atomov. Pri združitvi oziroma fuzijski reakciji je nastal izotop elementa 113. Masno število tega elementa je 278, vrstno pa 113. Celotna raziskava je trajala devet let,” je pojasnil dr. Kosuke Morita, vodja Enote za supertežke elemente na japonskem inštitutu RIKEN.
“Odkrivamo vse težja in težja atomska jedra, kar pomeni, da se v njih gnete vse več protonov. Elektroni se ob tem gibljejo hitreje in hitreje, pomembna postaja tudi Einsteinova relativnost. Sprašujemo se, ali bodo ti elementi še sodili v tako lepo postrojen sistem elementov, njihove lastnosti se namreč malenkost razlikujejo. Trenutno se vlagajo ogromna raziskovalna prizadevanja, da bi natančno dognali kemijske lastnosti na novo odkritih elementov,” pa je pojasnil dr. Krzysztof Rykaczewski iz ameriškega laboratorija Oak Ridge.
Da je element priznan za na novo odkritega, ga je treba pripraviti v zadostni količini ali pa enolično identificirati njegove razpadne produkte, potem pa to s ponovljivim postopkom storiti še v kakšnem drugem laboratoriju.
Poimenovanje kemijskih elementov je stvar velikega prestiža, kar je že večkrat pripeljalo do dolgoletnih sporov. V kemiji velja, da sme novi element poimenovati njegov odkritelj. Ime lahko dobi po geografskih pojmih, nebesnih telesih, svojih lastnostih, mitoloških bitjih ali znanstvenikih, ki niso več živi.
Dandanes je poimenovanje elementov občutljiv politični problem, kjer IUPAC išče kompromis med pritiski več laboratorijev, ki so bili udeleženi pri odkritju posameznega elementa. Preprečiti želijo ponovitev vojne poimenovanja, ki se je vlekla od leta 1960 do 1997.
Novoodkrita elementa 104 in 105 so po svoje poimenovali Američani in Rusi, saj so si oboji lastili prvo odkritje. Američani so ju imenovali ruterfordij in hanij, Rusi pa kurčatovij in nielsborij. Vse do leta 1997 so uporabljali vsak svoji imeni, kar pa razen različnih periodni sistemov v vzhodnem in zahodnem bloku ni predstavljajo večjih nevšečnosti, saj so ti težki elementi praktično neuporabni.
Rusi so že napovedali, da bodo pri elementu 115 vztrajali pri imenu moskovij, medtem ko Japonci še niso razkrili, ali se bodo odločili za japonij, rikenij ali kaj tretjega. Poleg tega pa se na spletu pojavljajo tudi bolj in manj resne peticije za poimenovanja. Pod peticijo, da bi element 115 poimenovali lemij po preminulem pevcu Lemmyju, se je do zdaj podpisalo več kot 155 000 ljudi, obstaja tudi peticija, da bi element 118 poimenovali Stardust po poslednjem albumu prav tako preminulega pevca Davida Bowieja, naspletu je dostopna tudi peticija za ime oktarin po barvi v delih Terryja Pratchetta, ki je nabrala že več kot 50 000 podpisov. Kljub temu je težko verjeti, da bodo resni znanstveniki takšne pobude vzeli resno.
Vsi štirje novi elementi so nestabilni in imajo sila kratke razpolovne čase.
Ne gre za sekunde, to bilo prelepo. Za zdaj smo potrdili dva izotopa elementa 117, govorimo lahko o nekaj deset milisekund dolgi življenjski dobi. Pri elementu 115 gre za štiri izotope, obstojijo pa lahko nekaj desetink sekunde. – dr. Rykaczewski o obstojnosti novih elementov.
Neposredne uporabne vrednosti novi elementi zato (še) nimajo in je še lep čas ne bodo imeli, a to ne pomeni, da je njihove odkritje nepomembno. Številni raziskovalci namreč menijo, da se okrog elementa 120 začne tako imenovani otok
stabilnosti, kakor imenujemo supertežke elemente, ki so bistveno stabilnejši. Najbolj smele napovedi govorijo celo o več dni dolgih razpolovnih časih, kar bi bilo povsem dovolj, da bi poiskali tudi praktično uporabo elementov ter jim izmerili vse kemične lastnosti.
A nekateri elementi, ki smo jih umetno proizvedli v 20. stoletju, imajo kljub nestabilnosti pomembno uporabno vrednost. Plutonija v naravni praktično ni, danes pa ga letno proizvedemo več kot 20 ton, večino kot nezaželen stranski produkt pri delovanju jedrskih reaktorjev. A prav plutonij je bil v drugi svetovni vojni ključen za izdelavo atomske bombe.
Povprečen posameznik v industrializiranih državah s hrano letno zaužije osem kilogramov aditivov, kupi pa le dva kilograma moke. Trend prehranjevanja, ki ga narekujeta pomanjkanje časa in velika količina priročnih, za takojšnje zaužitje pripravljenih živilskih izdelkov, gre namreč v smer, ko vedno manj obrokov pripravimo sami. Pri tem zaužijemo vedno več tako imenovane ultraprocesirane hrane, med katero spadajo čips, zamrznjena lazanja, sladke žitarice, rastlinske alternative za sir in meso in podobno. Kako taka hrana vpliva na naše telo in svet okoli nas? Kako jo prepoznati?
Veter, nevihte, kresovi … Vsega tega ne poznamo samo na Zemlji in v njeni atmosferi, ampak tudi na Soncu. In tokrat bomo v Frekvenci X kot sonde opazovali njegovo celotno površje ter ugotavljali, kaj tamkajšnji pojavi pomenijo za življenje na Zemlji.
V zadnji letošnji Frekvenci X gostimo dva znanstvenika, profesorja, komunikatorja znanosti, strokovna in tudi življenjska sopotnika, ki sta z biologijo in tudi med seboj povezana že več kot 40 let.
Thomas Dietterich je zaslužni profesor na javni univerzi v Oregonu in pionir strojnega učenja, ki na tem področju raziskuje že od leta 1977. Od nekdaj ga je zanimalo - kako se znanstveniki učijo o svetu? In v kontekstu računalnikov je to vprašanje strojnega učenja. Torej, kako se računalniki učijo o svetu?
Impostor syndrome v slovenščini najpogosteje imenujemo sindrom prevaranta, pojavlja se tudi poimenovanje sindrom vsiljivca. Gre za psihološki konstrukt, katerega značilnost so občutki dvomov o svoji lastni sposobnosti, kompetentnosti in inteligentnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. Kakšni so znaki in občutki ob tem sindromu, kako je povezan s perfekcionizmom, kaj menijo psihologi in psihiatri, v kolikšni meri gre za konstrukt novodobne družbe kapitalizma in vplivnežev.
Mesec je naokoli in znova v zadnji novembrski epizodi Frekvence X zbiramo in izberemo nekaj najodmevnejših znanstvenih raziskav preteklega meseca. Tokrat se še posebej posvečamo prvemu nacionalnemu dnevu občanske znanosti, katere ambasadorka je dr. Zarja Muršič, povzamemo pa tudi nov pridobljeni projekt ERC, ki ga je tokrat dobil dr. Lev Vidmar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Stefan.
Vodik je najmanjša, najlažja in najbolj razširjena molekula v vesolju. A v naravi ga samega po sebi skoraj ne najdemo, pridobiti ga je treba iz vode ali fosilnih goriv, kot so plin, premog in nafta. Potem ko se že lep čas uporablja za raketno gorivo, ga zdaj spodbujajo tudi kot čisto in varno alternativo nafti in plinu za ogrevanje in prevoz. Vodik je zadnja leta postal vroča politična tema, vlade po svetu, pa tudi Evropska unija, zanj namenjajo milijarde, toda ali je ves ta hrup res upravičen? Je res najboljša podnebna rešitev?
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.
Tako je že v 16. stoletju dejal švicarski alkimist in zdravnik Paracelsus in z njegovo mislijo se v tokratni Frekvenci podajamo po poti strupov.
Dvignimo malo prahu ... okoli prahu! Ste ta teden že obrisali prah in posesali? Morda bi morali … Zagotovo pa boste, ko vam na uho zaide najnovejša Frekvenca X, ki skupaj z geologom Klemnom Teranom spoznava hišni in cestni prah ter njune skrb vzbujajoče plati. V dneh, ko se sliši svetopisemski stavek 'Prah si in v prah se povrneš', pa bomo tudi na lovu za kozmičnim prahom.
Pregledi meseca so nazaj. Tokrat pregledujemo najopaznejša znanstvena odkritja oktobra. Nobelove nagrade smo že obdelali, v današnji oddaji se bomo posvetili Zoisovim nagradam, ki so nekakšne slovenske Nobelove nagrade. Gostimo Zoisovo nagrajenko za posebne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije dr. Lucijo Peterlin Mašič. S kolegi raziskuje nadomestke bisfenola A, spojine, ki jo uporabljajo za pridobitev plastike, BPA pa je problematičen, ker je motilec endokrinega sistema. Slišite lahko tudi nekaj drugih novic iz sveta znanosti.
Postavite na mizo skledo sadja in v hipu bodo tam. Vzamejo se tako rekoč iz nič – majhne, rjave, z velikanskimi očmi. Te drobne in za mnoge tako moteče vinske mušice, ki jih je največ prav jeseni, imajo neverjetno znanstveno pot, podpisujejo se pod kar šest Nobelovih nagrad.
Jupiter je daleč največji planet v sončnem sistemu – več kot dvakrat večji od vseh drugih planetov skupaj! Kljub neznansko lepim umetelnim progam in lisam vladajo tam sila neprijazno okolje, ledeno mrzle temperature in pošastno sevanje. In zakaj nas ta tako neprijazen svet potem tako zanima? Zakaj k njegovim štirim družicam, Galilejevim lunam, pošiljamo novo evropsko sondo? Odgovor je preprost – voda in skrito življenje. Če bi bila naša Zemlja frnikola, bi bil Jupiter velik kot košarkarska žoga. K njemu se je aprila podala tudi evropska sonda Juice.
Raziskave elektronov v atomih in molekulah, ki se odvijajo na nepredstavljivo kratkih časovnih skalah, znanstvena dognanja v ozadju mRNK cepiv, ki so pomembno zaznamovala pandemijo koronavirusa, in pa kvantne pike, polprevodniške nanostrukture, ki se jih uporablja na več različnih tehnoloških področjih. To so presežki, za katere bodo letos v Stockholmu med drugim podelili Nobelove nagrade. Kaj natanko so odkrili izpostavljeni znanstveniki, kako se te raziskave kažejo v praksi in kakšne so njihove življenjske zgodbe, analiziramo v Frekvenci X, ki si tokrat podaja roke z znanstveno redakcijo Prvega programa Radia Slovenija.
Josef Ressel je bil morda eden zadnjih res širokih mislecev. Po osnovni izobrazbi gozdar, je pomemben pečat pustil na zelo različnih področjih. Tehnike in inovacij se je loteval na način Leonarda Da Vincija. Najbolj je znan po izumu ladijskega vijaka, pomembna je njegova vloga pri pogozdovanju Krasa, bil je hidrotehnični strokovnjak. V prvem obdobju industrijske revolucije se je ukvarjal z novimi materiali in tehnologijami, zlasti pa ga je pritegnilo raziskovanje možnosti tehnoloških izboljšav v prometu in energetiki. Med zanimivejše ideje lahko štejemo tudi brezsmradno stranišče in lokomobil. Deloval je na Dolenjskem, na Krasu, v Trstu in Ljubljani, kjer je umrl leta 1857. Josef Ressel je bil češko-nemških korenin, v Ljubljani ima svojo cesto in spomenik, v Šentjerneju so mu posvetili metuljček in penino, načrtujejo tudi Resslov most. Kakšna je njegova zapuščina?
Kdo je bil Jožef Stefan? Čeprav se nam zdi, da ga vsi po malem poznamo, saj je po njem poimenovan največji znanstveni inštitut v Sloveniji, pa o njem v resnici vemo zelo malo. Znano je, da je bil otrok revnih in nepismenih staršev, s svojo nadarjenostjo in osredotočenostjo pa je kmalu dokazal, da je velik učenjak, postal je tudi eden vodilnih znanstvenikov v avstrijskem cesarstvu. Fizika je bila njegovo življenje - dobesedno, veliko dni je prespal kar na inštitutu, ki ga je vodil, ker je bil tako zelo predan delu. Poročil se je šele pri 56 letih in v sreči v dvoje je užival le kakšno leto, saj je kmalu po poroki umrl zaradi možganske kapi. Kdo je bil torej ta veliki fizik, edini znanstvenik slovenskega rodu, po katerem je poimenovan tudi fizikalni Stefan-Boltzmannov zakon?
Njeno življenje ni bilo lahko. Izgubila je edinega otroka, podpirala v vojni poškodovanega moža in kariero gradila v moškem akademskem svetu ter v času najostrejše stalinizacije.
Ogrevanje pred novo sezono Frekvence X začenjamo z zavojem v preteklost, k znanstvenikom, ki so se rodili ali delovali na slovenskih tleh in so splošni javnosti manj znani. Kot prvemu se bomo posvetili profesorju Milanu Vidmarju, ki je zaznamoval razvoj slovenske elektrotehnike in prva leta ljubljanske Univerze. O profesorju Vidmarju kot pionirskem elektrotehniku, vrhunskemu šahovskemu velemojstru in velikem borcu, ki je vplival na družbeni in gospodarski razvoj slovenskega ozemlja v svojem času, se je Jan Grilc pogovarjali s tremi gosti, ki jim je profesor Vidmar vsakemu po svoje zaznamoval življenjsko pot. Kdo je bil torej človek, ki je odločilno vplival na razvoj Univerze v zgodnjih letih, spoznal Nikolo Teslo in odigral legendarne partije z največjimi velemojstri šaha v svojem času? Gosti: - prof. dr. Rafael Cajhen, predavatelj, mentor in raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko - prof. dr. Maks Babuder, dolgoletni direktor Elektrotehniškega inštituta Milan Vidmar - prof. dr. Ivan Bratko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, šahovski mojstrski kandidat
Delaš, se trudiš, da boš pred dopustom storil vse, kar moraš, končno odideš iz pisarne, ugasneš luč, odzdraviš kolegom in v glavi snuješ načrte za dopust. Pakiraš, se voziš na morje, potem pa kar naenkrat bolečine v mišicah, smrkanje, morda celo vročina. Znano? Marsikomu verjetno res. Preddopustniška Frekvenca X se torej odpravlja na teren tako imenovane bolezni prostočasja. Zakaj se zgodi, da pogosto zbolimo ravno takrat, ko naj bi se imeli fino. Torej - na dopustu.
Neveljaven email naslov