Zmaga umetne inteligence nad človekom v igri GO je prelomnica, ki se je bomo nostalgično spominjali, kot se spominjamo Jamesa Watta, bratov Wright ali prvega poslanega elektronskega sporočila. Človeka je premagala, ne da bi jo kdo naučil igrati go. Dobila je vpogled v ogromno odigranih iger, potem je nekaj časa igrala sama proti sebi in se naučila bolje od svetovnega prvaka. Tako hitrega napredka niso pričakovali vsaj še nekaj let. Stroji danes premorejo ogromno moč procesiranja, vse hitreje se učijo sami in človeka izpodrivajo na številnih področjih.

Pred skoraj 20. leti je računalniški program DeepBlue premagal človeka v šahu. Človeštvo si je nato postavilo novo trdnjavo, češ, v igri go, ki sodi med najkompleksnejše igre na svetu in bistveno premaga tudi šah, pa nas stroji res ne bodo premagali! A so se tudi tu ušteli … 12. marca letos je namreč stroj v tej starodavni japonski namizni igri naposled spodrezal krila človeku in mu stopil še korak bližje.

Računalniški program AlphaGo, ki ga je razvil ameriški velikan Google, je pred mesecem dni premagal človeka v japonski namizni igri go. V boju z južnokorejskim velemojstrom Lee Se Dolom, ki ima kar 18 mednarodnih naslovov v tej starodavni namizni igri z belimi in črnimi kamenčki, je zmagal v štirih od petih iger. Čeprav je mladi Korejec podkovan z izkušnjami in izjemen analitik, je po spopadu s strojem užaloščen priznal, da programu ni bil kos.

Go: Nepredstavljivo morje možnosti

V Sloveniji je to zgodovinsko partijo goja spremljal tudi večkratni državni prvak v goju Gregor Butala: »Po začetni skepsi je navdušil vse, vključno s profesionalnimi igralci goja«. Ob tem se je namuznil, da bi rad program izzval tudi sam, čeprav bi bil sam najverjetneje šibkejši od njega.

»Igra go je za dva igralca, ki na križišča na polju polagata kamne okrogle oblike. S tem želita zavzeti čim več praznega ozemlja.«

Go sodi med najstarejše miselne igre, ki jo na daljnem vzhodu igrajo že poltretje tisočletje. Prvi zapisani dokazi o igri go segajo v leto 548 pr. n. št. v antično Kitajsko. V vsem tem času se igra ni opazneje spremenila, na Zahodu pa je popularna šele zadnjih sto let. »V Sloveniji go igramo skoraj najdlje v Evropi. K nam ga je zanesla vojna mornarica Avstro-Ogrske,« je pojasnil Butala.

Vseh mogočih in dovoljenih postavitev kamnov na ploščo za go je 10^170 [deset na stosedemdeseto], kar je nepredstavljivo več kot pri šahu. Predstavljajte si vesolje, vse milijarde galaksij z milijardami zvezd v vsaki, in si zamislite, da se v vsakem atomu našega vesolja skriva novo vesolje. Atomov v vseh teh vesoljih je še vedno manj, kot je mogočih postavitev na plošči za go. Vseh mogočih potez in s tem iger je toliko, da si tega sploh ne moremo predstavljati.

Zato je go toliko miselna igra kot umetnost. Podobno kot smučarske skakalce tudi igralce goja slišimo govoriti o občutkih in intuiciji, saj vseh mogočih potez ni mogoče niti našteti. Največje napake seveda natančno preučijo in se jih naučijo, ampak šele z vajo in treningom pridobijo občutek za podrobnosti in veščine, katera poteza je najboljša. Za računalnike oziroma umetno inteligenco pa so občutki in intuicija nekaj najtežjega. Izračunati, kako priti na Mars in nazaj, ni težko, ne more pa vam računalnik povedati, ali se rdeče krilo ujema z oranžnimi čevlji.

Smo na pragu superinteligence?

»Mislim, da je to velik uspeh, saj je računalniški program pokazal, kaj zmore strojno učenje na podlagi izkušenj,« je zmago stroja nad človekom v igri go komentirala profesorica za kognitivno filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Olga Markič.

Končni cilj raziskav v umetni inteligenci ni izdelati najboljšega igralca šaha, a popolnoma neuporabnega za vse ostale namene – kot je bil Deep Blue leta 1997. Želijo večnamensko univerzalno umetno inteligenco, ki je ne moremo sprogramirati kot klasičen program z nizanjem spremenljivk, ukazov in pogojev. Raziskovalci so se zato obrnili k naravi in pogledali, kako to nalogo uspejo opravljati možgani. Odgovor so našli v nevronskih mrežah.

Taki sistemi se učijo sami. Damo jim čim več rešenih problemov in pričakovan rezultat, potem pa bodo sami ustrezno nastavili povezave med deli sistema, da bodo nalogo opravljali kar najbolje.

»Človek je tako pameten, kot je bil pred 10 000 leti, računalniški program pa napredujejo z eksponentno rastjo,« je povedal strokovnjak za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan dr. Matjaž Gams.

»Ta napredek je neverjetno hiter in uspešen. Po teoriji singularnosti bomo preskočil v novo civilizacijsko obdobje. 50 odstotkov verjetnosti je, da bo čez 20 let tu. Kako bomo to uporabili, pa je odvisno od nas samih.«- dr. Matjaž Gams

POGOVORI V CELOTI: