Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V začetku maja se je v Bostonu za zaprtimi vrati zbrala druščina znanstvenikov, poslovnežev, etikov in predstavnikov vlade, ki so razpravljali o načrtu, da bi lahko v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom. Projekt se marsikomu zdi sporen, češ da bi lahko na tak način ustvarili ljudi z določenimi lastnostmi, mogoče ljudi, ki so rojeni in vzgojeni za vojake? Kdo bi imel za to dovoljenje, kdo lastništvo nad takimi bitji? Kako blizu temu, da bi lahko sintetizirali pravi človeški genom in kakšna vprašanja to odpira, ugotavljamo ta četrtek ob 12.00 v oddaji Frekvenca X.
Znanstveniki, etiki, poslovneži in politiki razpravljali o načrtu, s katerim bi v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom.
Genetika je zadnja desetletja ena najbolj hitro razvijajočih se znanstvenih disciplin in hkrati tudi ena najbolj kontroverznih in popularnih. Pred kratkim za javnost zaprto srečanje vrhunskih genetikov je zadnja močno odmevna novica.
Gosta v oddaji:
Marko Dolinar, Katedra za biokemijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani
Toni Pustovrh, Družbene študije o znanosti in tehnologiji, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
Na začetku maja se je v ameriškem Bostonu na prestižni Univerzi Harvard sestala skrbno izbrana skupina okrog 150 ljudi, med katerimi so bili odlični znanstveniki, ki so se jim pridružili še poslovneži, etiki in predstavniki vlade. In kaj je bil razlog za to neobičajno srečanje?
Zbrani so na sestanku resno razpravljali o načrtu, da bi lahko v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom. To pomeni, da bi v laboratoriju iz kemikalij naredili sintetičen človeški genetski zapis, ki je zapisan na molekuli DNK.
Srečanje je prej simbolna poteza kot realna osnova. Trenutno je za nas velik že genom bakterije, pa je še vedno 1000-krat manjši od človeškega. Da bi sintetizirali genom človeka, kar je etično zelo sporno, bi morali imeli 1000-krat večje laboratorijske zmožnosti.
– dr. Marko Dolinar, FKKT
Človeški genetski zapis ali človeški genom predstavlja 23 parov različnih kromosomov, ki so v celoti sestavljeni iz 6 milijard genetskih črk na molekuli DNK. Zamisel o sintetičnem človeškem genomu torej pomeni, da želijo raziskovalci to molekulo DNK poustvariti v svojih laboratorijih.
Ideja ni povsem nova, prvi jo je leta 2012 predlagal futurist Andrew Hessel, vendar je bila tedaj bolj v domeni znanstvene fantastike. Cena in druge tehnične ovire so bile za kaj takšnega preprosto prevelike. A stanje se je v minulih nekaj letih zelo spremenilo in dramatičen napredek na področju sinteze umetnih DNK molekul je privedel do strmega padca cen tega početja. Še pred nekaj leti bi bila cena sintetičnega človeškega genoma okrog 12 milijard dolarjev, danes je le še 90 milijonov, s tem pa je dejanska uresničitev te zamisli bolj realna. “Če bi cena padala z enakim ciljem, bi v nekaj letih dosegli znesek 10 000 dolarjev za človeški genom,” je dodal Dolinar.
Profesor genetike na Harvard Medical School, George Church, ki je avtor omenjenega projekta in eden najbolj priznanih svetovnih genetikov, pravi, da je smisel te ideje predvsem v nadaljnjem spodbujanju napredka v tehnologiji sinteze DNK, obenem pa bo imel projekt številne koristi. Vendar pa nekateri drugi znanstveniki o potencialni koristnosti tega projekta niso tako prepričani in se jim zdi zelo sporen, predvsem z etičnega in moralnega vidika.
Drew Endy, priznan bioinženir iz ugledne Univerze Stanford, ki je zavrnil vabilo na bostonsko srečanje, je v kritičnem eseju zapisal, da si je v svetu, v katerem je človeško razmnoževanje že postalo tekmovalen trg, na katerem imajo človeška jajčeca, spermiji in zarodki svojo ceno, kaj zlahka predstavljati precej bolj nenavadne načine uporabe sposobnosti sinteze človeškega genoma. V skrajnem scenariju bi to recimo pomenilo, da bi lahko znanstveniki s sintetičnim genomom kasneje naredili tudi človeka brez staršev, se pravi nekakšnega »umetnega« človeka.
Pri tem se odpira razprava o izboljševanju človeka in posegu v večjo enakopravnost družbe. V sodobni kapitalistični družbi bi se lahko vprašali, kdo si to lahko privošči.
– dr. Toni Pustovrh, FDV
In če premislek o tem, da bi dedni zapis ustvarili kar v laboratorijih, še stopnjujemo, trčimo ob vprašanje intelektualne zaščite. Kaj bi se zgodilo, če bi neko podjetje dobilo patent nad čim takim?
687 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V začetku maja se je v Bostonu za zaprtimi vrati zbrala druščina znanstvenikov, poslovnežev, etikov in predstavnikov vlade, ki so razpravljali o načrtu, da bi lahko v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom. Projekt se marsikomu zdi sporen, češ da bi lahko na tak način ustvarili ljudi z določenimi lastnostmi, mogoče ljudi, ki so rojeni in vzgojeni za vojake? Kdo bi imel za to dovoljenje, kdo lastništvo nad takimi bitji? Kako blizu temu, da bi lahko sintetizirali pravi človeški genom in kakšna vprašanja to odpira, ugotavljamo ta četrtek ob 12.00 v oddaji Frekvenca X.
Znanstveniki, etiki, poslovneži in politiki razpravljali o načrtu, s katerim bi v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom.
Genetika je zadnja desetletja ena najbolj hitro razvijajočih se znanstvenih disciplin in hkrati tudi ena najbolj kontroverznih in popularnih. Pred kratkim za javnost zaprto srečanje vrhunskih genetikov je zadnja močno odmevna novica.
Gosta v oddaji:
Marko Dolinar, Katedra za biokemijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani
Toni Pustovrh, Družbene študije o znanosti in tehnologiji, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
Na začetku maja se je v ameriškem Bostonu na prestižni Univerzi Harvard sestala skrbno izbrana skupina okrog 150 ljudi, med katerimi so bili odlični znanstveniki, ki so se jim pridružili še poslovneži, etiki in predstavniki vlade. In kaj je bil razlog za to neobičajno srečanje?
Zbrani so na sestanku resno razpravljali o načrtu, da bi lahko v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom. To pomeni, da bi v laboratoriju iz kemikalij naredili sintetičen človeški genetski zapis, ki je zapisan na molekuli DNK.
Srečanje je prej simbolna poteza kot realna osnova. Trenutno je za nas velik že genom bakterije, pa je še vedno 1000-krat manjši od človeškega. Da bi sintetizirali genom človeka, kar je etično zelo sporno, bi morali imeli 1000-krat večje laboratorijske zmožnosti.
– dr. Marko Dolinar, FKKT
Človeški genetski zapis ali človeški genom predstavlja 23 parov različnih kromosomov, ki so v celoti sestavljeni iz 6 milijard genetskih črk na molekuli DNK. Zamisel o sintetičnem človeškem genomu torej pomeni, da želijo raziskovalci to molekulo DNK poustvariti v svojih laboratorijih.
Ideja ni povsem nova, prvi jo je leta 2012 predlagal futurist Andrew Hessel, vendar je bila tedaj bolj v domeni znanstvene fantastike. Cena in druge tehnične ovire so bile za kaj takšnega preprosto prevelike. A stanje se je v minulih nekaj letih zelo spremenilo in dramatičen napredek na področju sinteze umetnih DNK molekul je privedel do strmega padca cen tega početja. Še pred nekaj leti bi bila cena sintetičnega človeškega genoma okrog 12 milijard dolarjev, danes je le še 90 milijonov, s tem pa je dejanska uresničitev te zamisli bolj realna. “Če bi cena padala z enakim ciljem, bi v nekaj letih dosegli znesek 10 000 dolarjev za človeški genom,” je dodal Dolinar.
Profesor genetike na Harvard Medical School, George Church, ki je avtor omenjenega projekta in eden najbolj priznanih svetovnih genetikov, pravi, da je smisel te ideje predvsem v nadaljnjem spodbujanju napredka v tehnologiji sinteze DNK, obenem pa bo imel projekt številne koristi. Vendar pa nekateri drugi znanstveniki o potencialni koristnosti tega projekta niso tako prepričani in se jim zdi zelo sporen, predvsem z etičnega in moralnega vidika.
Drew Endy, priznan bioinženir iz ugledne Univerze Stanford, ki je zavrnil vabilo na bostonsko srečanje, je v kritičnem eseju zapisal, da si je v svetu, v katerem je človeško razmnoževanje že postalo tekmovalen trg, na katerem imajo človeška jajčeca, spermiji in zarodki svojo ceno, kaj zlahka predstavljati precej bolj nenavadne načine uporabe sposobnosti sinteze človeškega genoma. V skrajnem scenariju bi to recimo pomenilo, da bi lahko znanstveniki s sintetičnim genomom kasneje naredili tudi človeka brez staršev, se pravi nekakšnega »umetnega« človeka.
Pri tem se odpira razprava o izboljševanju človeka in posegu v večjo enakopravnost družbe. V sodobni kapitalistični družbi bi se lahko vprašali, kdo si to lahko privošči.
– dr. Toni Pustovrh, FDV
In če premislek o tem, da bi dedni zapis ustvarili kar v laboratorijih, še stopnjujemo, trčimo ob vprašanje intelektualne zaščite. Kaj bi se zgodilo, če bi neko podjetje dobilo patent nad čim takim?
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Ko se vprašamo: Kje smo in kam gremo?, je pri večini najpogostejša rešitev - gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju mnogih tehnologij, mnoge raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče. V Frekvenci X razmišljamo o tem, kakšna tehnologija poganja sisteme, ki jim brez razmisleka pustimo, da nas vsakodnevno vodijo po svetu, kako je v osnovi vojaška tehnologija dobila tako širok nabor civilnih rab in kakšno znanje o navadah živali in delovanju ekosistemov smo pridobili z njihovo pomočjo. Spoznamo tudi, kako so globalni satelitski navigacijski sistemi popisali izjemno živalsko avanturo z volkom v glavni vlogi. Gosta: dr. Oskar Sterle, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo dr. Hubert Potočnik, Katedra za ekologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani
V času, ko bi se morali predvsem bolj in bolje poslušati, znanstveno uho Vala 202 usmerjamo k posluhu. V Frekvenci X bomo danes raziskovali razvoj posluha pri ljudeh in značilnosti absolutnega posluha. Le eden na 10 000 ima absolutni posluh, mi smo našli kar štiri.
Nobelove nagrade s področja naravoslovja odkriteljem črnih lukenj, pionirjem najuspešnejšega protivirusnega zdravljenja v zgodovini in izumiteljicama genetskih škarij. V tednu Nobelovih nagrad ob pomoči slovenskih strokovnjakov analiziramo letošnje dobitnike s področja medicine, fizike in kemije. Sodelujejo prof. dr. Mojca Matičič, prof. dr. Andreja Gomboc in prof. dr. Romana Jerala.
Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.
Bila so 60. leta prejšnjega stoletja, ko je ena redkih kirurginj v mariborski bolnišnici zanetila svetovno revolucijo na področju opeklinske kirurgije. V težnji, da svojim pacientom kar se da pomaga, je iznašla povsem novo metodo zdravljenja globokih opeklinskih ran, ki jo je v zgolj nekaj letih kljub nejeveri nekaterih prevzel ves svet. Hipoma so jo povzeli tako rekoč vsi učbeniki, iz katerih so svoje znanje črpale prihodnje generacije opeklinskih kirurgov, sama pa se je zavihtela na lestvico 25 najvplivnejših zdravnikov 20. stoletja in 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov. A vendarle jo v Sloveniji poznajo le redki.
Ukvarjamo se z vprašanjem, ki mnoge straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo? Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem “koncu vseh koncev” ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najbolj priljubljenih svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V drugem delu podkasta pa osvetlimo še sveže odkritje fosfina na Veneri, ki bi se morda lahko izkazalo za prelomno, zaenkrat pa odpira mnogo novih vprašanj.
Mineva 200 dni, odkar je novi koronavirus dobil svoje uradno ime, z njim pa smo tedaj poimenovali tudi bolezen, ki jo povzroča. Z virusom Sars-CoV-2 se je doslej okužilo več kot 28 milijonov ljudi po svetu, zaradi posledic bolezni covid-19 pa je umrlo že več 900 000 obolelih. Kaj vse so strokovnjaki v tem času že razvozlali o virusu in zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih, raziskujemo ta četrtekna Valu 202 v oddaji Frekvenca X. Pogledali pa bomo tudi na južno poloblo, kjer ravnokar končujejo zimsko sezono prehladnih obolenj. Presenetljivo: Avstralija in Nova Zelandija prvič po dolgem času skoraj ne poročata o primerih gripe.
Skupaj z našima satelitoma je izstreljena tudi nova sezona Frekvence X. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom? Prvo epizodo nove sezone je pripravil Maj Valerij.
Republika Slovenija vstopa v 30. leto svojega obstoja. Ob tem želimo premotriti tudi položaj znanosti v njej. V premislek o zrelosti države moramo vključiti tudi položaj znanosti v njej, saj je znanost pomemben indikator razmer v državi. Zakaj je znanost pomembna za razvoj in obstoj države? Se naša država zaveda svoje odgovornosti do znanosti? V čem se to najbolj odraža? Znanost ne igra pomembne vloge le pri spoprijemanju s posledicami epidemij in drugih zdravstvenih problemov, tu so tudi podnebne spremembe, problematika varnosti našega okolja (zraka,vode, tal), problematika terorizma, vse večje vloge umetne inteligence, moči človeka, da usmerja svoj genetski ustroj … Vse te grožnje lahko vržejo družbo s tečajev. Na katerih tovrstnih področjih je bila slovenska znanost v preteklih treh desetletjih najbolj glasna, na kaj je družbo najbolj opozarjala? So se slovenski znanstveniki v preteklih 30 letih pri nas dovolj javno angažirali? Sogovornika: dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU in dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo Avtorja: Maja Ratej in Luka Hvalc
Globalni satelitski projekti ali napredna povezovalna zakonodaja? V Frekvenci X se sprašujemo, kako bi lahko do interneta dostopali vsi in kakšne koristi bi to prineslo našim družbam
V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke - ki so mimogrede hrošči - neizčrpen vir navdiha? Sogovornika sta dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, in biolog dr. Raphael DeCock z Univerze v Antwerpu.
Mesta prihodnosti se vračajo! Kaj vse se je v zadnjih treh mesecih zgodilo mestom, ki so bila med pandemijo središčne točke prenašanja okužb in hkrati prizorišča nekaterih najbolj dramatičnih prizorov, ki se bodo zapisali v kolektivno zavest človeštva? Z domačimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo o tem, kako je izkušnja epidemije spremenila naše dojemanje javnih prostorov in infrastrukture, kako bomo preoblikovali prometne navade, kaj bo za mesta pomenil zaton turizma in kakšen bo nov odnos med mesti in podeželjem. Avtorja: Jan Grilc in dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) Gosti: Steven Pedigo (Univerza Lyndona Johnsona, Teksas); Nicola Ussardi (Assemblea Sociale per la Casa, Benetke); dr. Maja Simoneti (Inštitut IPoP)
Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V Ko je vlada Južnoafriške republike zanikala znanstvena dognanja o virusu HIV, je po nekaterih ocenah umrlo več kot 300.000 ljudi. Profesor Chris French raziskuje nenavadne pojave in teorije zarote.
Kdor ima v teh dneh vsaj malo odprte oči, ga ni mogel spregledati. Na meniju pomladi se je po prvem hodu s cvetočimi drevesi zdaj pred nami znašla rapsodija travniškega okrasja. Danes se bomo posvetili predvsem tistim, ki na tem majskem travniškem gobelinu niso v prvem planu, a so ključne, zelo stare in za človeka tekom vse naše civilizacije izjemno pomembne. To so trave. Kot boste slišali, so trave z nami povezane prek žit (ja, žita izhajajo prav iz trav), dotaknili pa se bomo tudi alergij, ki nam jih povzroča cvetni prah trav, ter tega, kako je vzgoja trav v obliki žit povzročila prave podnebne spremembe. Sogovornica Maje Ratej bo znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo in profesorica na Univerzi v Ljubljani in Mednarodni podiplomski šoli Jožef Stefan dr. Marina Dermastia.
V Sloveniji smo prejšnji teden dobili rezultate prve faze nacionalne raziskave o razširjenosti bolezni covid-19. V raziskavi, na katero se je odzvalo približno 45 odstotkov povabljenih, so protitelesa proti novemu koronavirusu odkrili pri 41 od 1368 sodelujočih, kar znaša 3,1 odstotka. Do prejšnjega tedna je torej v stik z novim koronavirusom prišel vsak 30. prebivalec Slovenije in to je podatek, ki je marsikoga presenetil. Kakšna popotnica so nam lahko pridobljeni rezultati? Kaj več zdaj vemo? Kako zanesljivi po specifičnosti in občutljivosti so bili uporabljeni testi in kako zgolj polovičen odziv vpliva na zadostno reprezentativnost rezultatov? Na vse to bo poskusila odgovoriti tokratna Frekvenca X. Sogovorniki, s katerimi sta se pogovarjala Maja Ratej in Iztok Konc, sodelavec Prvega programa, bodo vodja raziskave dr. Mario Poljak, imunolog dr. Alojz Ihan, dr. Slavko Kurdija s Fakultete za družbene vede ter dr. Blaž Zupan in Rafael Irgolič, ki sta sodelovala pri podatkovni analizi pridobljenih rezultatov.
Napravam za umetno predihavanje v Sloveniji pravilno rečemo medicinski ventilatorji, a v splošni rabi se je v zadnjih tednih zasidrala beseda tujega izvora respiratorji. S strokovnjaki pojasnjujemo, kaj medicinski ventilatorji sploh so, zakaj obstajajo različni modeli in kako jih zdravniki uporabljajo – z namenom, da razjasnimo nekaj osnov, ki so se v razburkanih debatah nekako izgubile. Hkrati nam sodelujoči opišejo tudi, kako je sredi krize na hitro stekla akcija priprave slovenskega pandemskega ventilatorja. Gosti: dr. Tomislav Mirković in dr. Matevž Tomaževič (UKC Ljubljana); dr. Marko Topič (Fakulteta za elektrotehniko UL)
Tik preden se je naš svet tako rekoč ustavil, je Evropska vesoljska agencija izstrelila sondo Solar Orbiter, ki bo v prihodnjih desetih letih preučevala in fotografirala našo osrednjo točko Osončja - Sonce ter podatke o njem pošiljala na Zemljo. Sonda se bo Soncu približala na 42 milijonov kilometrov, to je najbliže Soncu do zdaj ? celo bliže od njemu najbližjega planeta Merkurja. Projekt bo med drugim v prihodnjih letih povezal veliko raziskav in raziskovalcev, ki se ukvarjajo s preučevanjem Sonca, med njimi havajski projekt DKIST in Proba-3, pravi astrofizik dr. Alessandro Bemporad: "Evropa razvija misijo Proba-3. To je zahtevna zamisel: imate dva satelita, ki krožita okoli Zemlje. Če medsebojni položaj teh dveh satelitov ob medsebojni razdalji 150-ih metrov nadzorujete na pol milimetra natančno, lahko eden deluje kot senca za drugega, mu torej naredi umetni Sončev mrk, z drugim pa lahko nato kot s koronografom opazujete Sončevo korono. Potem je tu še več satelitov, ki jih razvijajo Indija, Kitajska, ki bo tudi imela koronograf, in Rusija. Pravzaprav vse države s svojimi vesoljskimi agencijami razvijajo kakšen satelit za opazovanje Sonca." In vse čakajo pomembna odkritja, so prepričani, mnogi strokovnjaki se tako med drugim pošalijo, da je pred njimi vznemirljivih dvajset let raziskovanja našega Sonca. Kakšne podatke pa bo zbirala sonda Solar Orbiter, kaj bo meril teleskop METIS, kako je zemeljska korona vplivala na raziskovanje Sončeve in kako sta - če sploh - povezani ter zakaj je pomembno, da bolje spoznamo delovanje osrednje točke našega Osončja? Na ta vprašanja bodo odgovarjali: astrofizik dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, dr. Alessandro Bemporad z italijanskega inštituta za astrofiziko iz Torina in Sonja Jejčič, doktorica fizike, zaposlena na ljubljanski pedagoški fakulteti. Oddajo je pripravila Maja Stepančič.
Po popotovanju prejšnji teden v čase, ko se na Zemlji poslovili dinozavri, jo s Frekvenco X tokrat mahamo še veliko dlje v preteklost. Ustavili se bomo pred pol milijarde leti, ko se je na Zemlji nenadoma razživelo življenje in so se oblikovala vsa ključna živalska debla, ki jih poznamo še danes. Vzrok, zakaj se odpravljamo v pradavnino, je v lanskem odkritju novega velenajdišča v provinci Hubei na Kitajskem, na katerem so geologi našli izjemno dobro odkrite fosile bitij iz tistega obdobja. Kot gost se nam bo pridružil eden od piscev odmevnega članka v reviji Science dr. Robert Gaines iz Kalifornije. Glavna tema pogovora z njim bo, zakaj nas tako stara najdišča danes sploh zanimajo in kako je mogoče, da so zobu časa tako odlično kljubovala mehka tkiva teh bitij.
Še pred nekaj desetletji so v strokovnih krogih in učbenikih o vzroku za konec dinozavrov govorili z nizom vprašajev in hipotetičnih razlag. Nato so začeli sramežljivo namigovati na to, da je njihovo apokalipso povzročil padec asteroida. No, do danes je dokazov o tej teoriji že toliko, da je splošno sprejeto dejstvo. In eno od najodmevnejših odkritij v lanskem letu je to le še potrdilo. V ameriški zvezni državi Severna Dakota so namreč našli neposredne dokaze iz natanko tistega dne, ko je v Zemljo treščil tuji vesoljski prišlek, in ne le to, dokazi naj bi se nanašali na samo uro po trku, ki se je zgodil več tisoč kilometrov stran. Oddajo smo oblikovali skupaj s strokovnim sodelavcem dr. Matjažem Gregoričem z Inštituta Jovana Hadžija, ZRC SAZU. Gosta podkasta: – Prof. Jan Smit, Univerza Vrije, Amsterdam – Dr. Irena Debeljak, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, ZRC SAZU
Neveljaven email naslov