Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obrobju Ljubljane stoji pravi jedrski reaktor in le peščica jih ve, da ta objekt deluje že 50 let. Predstavljamo reaktor TRIGA.
To, da imamo na obrobju Ljubljane pravi jedrski reaktor, najverjetneje ni znano veliko Slovencem, le peščica jih ve, da ta objekt Instituta Jožefa Stefana deluje že 50 let. Prav danes, ob 14.15, bo namreč minilo natanko pol stoletja od tako imenovane prve kritičnosti Trige, kakor ta reaktor imenujejo.
“To je bil gotovo velik dan za Slovenijo in Jugoslavijo, saj je prvič stekla verižna reakcija – to je bil začetek jedrske dobe v Sloveniji.” – Fizik dr. Viktor Dimic
Tako se konca maja leta 1966 spominja fizik dr. Viktor Dimic. Kot je povedal, gre za reaktor tipa TRIGA, kar je kratica za Training, Research, Isotopes, General Atomics. Ideja ameriškega izdelovalca General Atomics je bila preprosta: ustvariti reaktor, ki bi ga lahko dali gruči srednješolcev, ki bi se z njim igrali brez strahu pred poškodbami.
“Ta reaktor je izjemno varen, z njim lahko upravljajo celo srednješolci. Skrivnost je v tipu goriva, posebni mešanici urana in cirkonijevega hidrida. Če se moč reaktorja poveča, se reaktor samodejno zaustavi,” je pojasnil vodja reaktorja dr. Luka Snoj.
Raziskovalni reaktorji so po besedah Snoja zelo pomemben vir novih znanj, saj pripomorejo k boljši varnosti jedrskih elektrarn. V njih se razvijajo tudi nova znanja – na primer o okolju, nuklearni medicini, računalniški znanosti; med drugim so prav v tem reaktorju v Podgorici leta 1970 razvili prvi računalnik v Sloveniji, ki je spremljal in beležil procese v njem. V reaktorju so izdelali nekatere radioaktivne izotope, s katerimi so nato v slovenskih bolnišnicah zdravili ali diagnosticirali več kot 50 tisoč pacientov. Predstavlja tudi ključno valilnico naših jedrskih strokovnjakov in vir novih dognanj na področju fuzijskih raziskav.
Dimic se ob tem spominja kar nekaj anekdot iz desetletij dela na reaktorju. Od tega, da so vsi zaposleni v 60. letih 20. stoletja ob reaktorju zasadili vsak svoj hrast in so danes bohotna drevesa na prej pustem območju njim v spomin, do tega, kako so z lokalno skupnostjo zašli v spor zaradi strahu pred jedrskimi poskusi in odpadki.
“Okoliški prebivalci so se zelo ustrašili in so bili prepričani, da bomo ob reaktorju odlagali odpadke iz jedrske elektrarne Krško. Zaprli so me v sobo, dokler nismo obljubili, da tega ne bomo storili.”
ARHITEKTURNA VREDNOST TRIGE
Gobi podobne arhitekturne oblike reaktorja se je domislil arhitekt Oton Jugovec. To je bil njegov prvi večji arhitekturni podvig, zanj je dobil tudi nagrado Prešernovega sklada.
683 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Na obrobju Ljubljane stoji pravi jedrski reaktor in le peščica jih ve, da ta objekt deluje že 50 let. Predstavljamo reaktor TRIGA.
To, da imamo na obrobju Ljubljane pravi jedrski reaktor, najverjetneje ni znano veliko Slovencem, le peščica jih ve, da ta objekt Instituta Jožefa Stefana deluje že 50 let. Prav danes, ob 14.15, bo namreč minilo natanko pol stoletja od tako imenovane prve kritičnosti Trige, kakor ta reaktor imenujejo.
“To je bil gotovo velik dan za Slovenijo in Jugoslavijo, saj je prvič stekla verižna reakcija – to je bil začetek jedrske dobe v Sloveniji.” – Fizik dr. Viktor Dimic
Tako se konca maja leta 1966 spominja fizik dr. Viktor Dimic. Kot je povedal, gre za reaktor tipa TRIGA, kar je kratica za Training, Research, Isotopes, General Atomics. Ideja ameriškega izdelovalca General Atomics je bila preprosta: ustvariti reaktor, ki bi ga lahko dali gruči srednješolcev, ki bi se z njim igrali brez strahu pred poškodbami.
“Ta reaktor je izjemno varen, z njim lahko upravljajo celo srednješolci. Skrivnost je v tipu goriva, posebni mešanici urana in cirkonijevega hidrida. Če se moč reaktorja poveča, se reaktor samodejno zaustavi,” je pojasnil vodja reaktorja dr. Luka Snoj.
Raziskovalni reaktorji so po besedah Snoja zelo pomemben vir novih znanj, saj pripomorejo k boljši varnosti jedrskih elektrarn. V njih se razvijajo tudi nova znanja – na primer o okolju, nuklearni medicini, računalniški znanosti; med drugim so prav v tem reaktorju v Podgorici leta 1970 razvili prvi računalnik v Sloveniji, ki je spremljal in beležil procese v njem. V reaktorju so izdelali nekatere radioaktivne izotope, s katerimi so nato v slovenskih bolnišnicah zdravili ali diagnosticirali več kot 50 tisoč pacientov. Predstavlja tudi ključno valilnico naših jedrskih strokovnjakov in vir novih dognanj na področju fuzijskih raziskav.
Dimic se ob tem spominja kar nekaj anekdot iz desetletij dela na reaktorju. Od tega, da so vsi zaposleni v 60. letih 20. stoletja ob reaktorju zasadili vsak svoj hrast in so danes bohotna drevesa na prej pustem območju njim v spomin, do tega, kako so z lokalno skupnostjo zašli v spor zaradi strahu pred jedrskimi poskusi in odpadki.
“Okoliški prebivalci so se zelo ustrašili in so bili prepričani, da bomo ob reaktorju odlagali odpadke iz jedrske elektrarne Krško. Zaprli so me v sobo, dokler nismo obljubili, da tega ne bomo storili.”
ARHITEKTURNA VREDNOST TRIGE
Gobi podobne arhitekturne oblike reaktorja se je domislil arhitekt Oton Jugovec. To je bil njegov prvi večji arhitekturni podvig, zanj je dobil tudi nagrado Prešernovega sklada.
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Neveljaven email naslov