Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obrobju Ljubljane stoji pravi jedrski reaktor in le peščica jih ve, da ta objekt deluje že 50 let. Predstavljamo reaktor TRIGA.
To, da imamo na obrobju Ljubljane pravi jedrski reaktor, najverjetneje ni znano veliko Slovencem, le peščica jih ve, da ta objekt Instituta Jožefa Stefana deluje že 50 let. Prav danes, ob 14.15, bo namreč minilo natanko pol stoletja od tako imenovane prve kritičnosti Trige, kakor ta reaktor imenujejo.
“To je bil gotovo velik dan za Slovenijo in Jugoslavijo, saj je prvič stekla verižna reakcija – to je bil začetek jedrske dobe v Sloveniji.” – Fizik dr. Viktor Dimic
Tako se konca maja leta 1966 spominja fizik dr. Viktor Dimic. Kot je povedal, gre za reaktor tipa TRIGA, kar je kratica za Training, Research, Isotopes, General Atomics. Ideja ameriškega izdelovalca General Atomics je bila preprosta: ustvariti reaktor, ki bi ga lahko dali gruči srednješolcev, ki bi se z njim igrali brez strahu pred poškodbami.
“Ta reaktor je izjemno varen, z njim lahko upravljajo celo srednješolci. Skrivnost je v tipu goriva, posebni mešanici urana in cirkonijevega hidrida. Če se moč reaktorja poveča, se reaktor samodejno zaustavi,” je pojasnil vodja reaktorja dr. Luka Snoj.
Raziskovalni reaktorji so po besedah Snoja zelo pomemben vir novih znanj, saj pripomorejo k boljši varnosti jedrskih elektrarn. V njih se razvijajo tudi nova znanja – na primer o okolju, nuklearni medicini, računalniški znanosti; med drugim so prav v tem reaktorju v Podgorici leta 1970 razvili prvi računalnik v Sloveniji, ki je spremljal in beležil procese v njem. V reaktorju so izdelali nekatere radioaktivne izotope, s katerimi so nato v slovenskih bolnišnicah zdravili ali diagnosticirali več kot 50 tisoč pacientov. Predstavlja tudi ključno valilnico naših jedrskih strokovnjakov in vir novih dognanj na področju fuzijskih raziskav.
Dimic se ob tem spominja kar nekaj anekdot iz desetletij dela na reaktorju. Od tega, da so vsi zaposleni v 60. letih 20. stoletja ob reaktorju zasadili vsak svoj hrast in so danes bohotna drevesa na prej pustem območju njim v spomin, do tega, kako so z lokalno skupnostjo zašli v spor zaradi strahu pred jedrskimi poskusi in odpadki.
“Okoliški prebivalci so se zelo ustrašili in so bili prepričani, da bomo ob reaktorju odlagali odpadke iz jedrske elektrarne Krško. Zaprli so me v sobo, dokler nismo obljubili, da tega ne bomo storili.”
ARHITEKTURNA VREDNOST TRIGE
Gobi podobne arhitekturne oblike reaktorja se je domislil arhitekt Oton Jugovec. To je bil njegov prvi večji arhitekturni podvig, zanj je dobil tudi nagrado Prešernovega sklada.
683 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Na obrobju Ljubljane stoji pravi jedrski reaktor in le peščica jih ve, da ta objekt deluje že 50 let. Predstavljamo reaktor TRIGA.
To, da imamo na obrobju Ljubljane pravi jedrski reaktor, najverjetneje ni znano veliko Slovencem, le peščica jih ve, da ta objekt Instituta Jožefa Stefana deluje že 50 let. Prav danes, ob 14.15, bo namreč minilo natanko pol stoletja od tako imenovane prve kritičnosti Trige, kakor ta reaktor imenujejo.
“To je bil gotovo velik dan za Slovenijo in Jugoslavijo, saj je prvič stekla verižna reakcija – to je bil začetek jedrske dobe v Sloveniji.” – Fizik dr. Viktor Dimic
Tako se konca maja leta 1966 spominja fizik dr. Viktor Dimic. Kot je povedal, gre za reaktor tipa TRIGA, kar je kratica za Training, Research, Isotopes, General Atomics. Ideja ameriškega izdelovalca General Atomics je bila preprosta: ustvariti reaktor, ki bi ga lahko dali gruči srednješolcev, ki bi se z njim igrali brez strahu pred poškodbami.
“Ta reaktor je izjemno varen, z njim lahko upravljajo celo srednješolci. Skrivnost je v tipu goriva, posebni mešanici urana in cirkonijevega hidrida. Če se moč reaktorja poveča, se reaktor samodejno zaustavi,” je pojasnil vodja reaktorja dr. Luka Snoj.
Raziskovalni reaktorji so po besedah Snoja zelo pomemben vir novih znanj, saj pripomorejo k boljši varnosti jedrskih elektrarn. V njih se razvijajo tudi nova znanja – na primer o okolju, nuklearni medicini, računalniški znanosti; med drugim so prav v tem reaktorju v Podgorici leta 1970 razvili prvi računalnik v Sloveniji, ki je spremljal in beležil procese v njem. V reaktorju so izdelali nekatere radioaktivne izotope, s katerimi so nato v slovenskih bolnišnicah zdravili ali diagnosticirali več kot 50 tisoč pacientov. Predstavlja tudi ključno valilnico naših jedrskih strokovnjakov in vir novih dognanj na področju fuzijskih raziskav.
Dimic se ob tem spominja kar nekaj anekdot iz desetletij dela na reaktorju. Od tega, da so vsi zaposleni v 60. letih 20. stoletja ob reaktorju zasadili vsak svoj hrast in so danes bohotna drevesa na prej pustem območju njim v spomin, do tega, kako so z lokalno skupnostjo zašli v spor zaradi strahu pred jedrskimi poskusi in odpadki.
“Okoliški prebivalci so se zelo ustrašili in so bili prepričani, da bomo ob reaktorju odlagali odpadke iz jedrske elektrarne Krško. Zaprli so me v sobo, dokler nismo obljubili, da tega ne bomo storili.”
ARHITEKTURNA VREDNOST TRIGE
Gobi podobne arhitekturne oblike reaktorja se je domislil arhitekt Oton Jugovec. To je bil njegov prvi večji arhitekturni podvig, zanj je dobil tudi nagrado Prešernovega sklada.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Neveljaven email naslov