Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Izgubili smo že približno dve tretjini koral po svetu

23.06.2016

"Tako obsežnega beljenja koral še nismo doživeli!" je bil v intervjuju za naš radio jasen eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za koralne greben profesor Terry Hughes, ki korale preučuje že 40 let. Veliki koralni greben je v preteklih mesecih ponekod utrpel več kot polovično izgubo, podobno je s koralami tudi drugod v tropskem pasu. Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. In tja gremo v naslednjih minutah tudi mi … Prva poletna Frekvenca je štrbunknila v morje in odšla na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene, ki se vse opazneje spreminjajo v mesta duhov.

Štrbunknili smo v morje in odšli na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene

Prenesi podcast Frekvence X

Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. “Izgubili naj bi že približno dve tretjini, torej od 60 do 70 odstotkov vseh živečih koral in koralnih grebenov,” je v intervjuju za naš radio poudaril  dr. John Bruno, vodja skupine morskih ekologov, ki že nekaj let intenzivno preučujejo koralne grebene v Karibskem morju. “Koliko koral je ogroženih? Potencialno vse, vsi koralni grebeni propadajo, le eden na tisoč ima še zdravo populacijo koral, ves preostali delež koralnih grebenov, tudi tistih bolj izoliranih in oddaljenih od ljudi, je izgubil že od 50 do 75 odstotkov koral. Vse ogroža segrevanje oceanov.”  

Pogovor v izvirniku:

Korale ustvarjajo sožitje

Da bi lažje razumeli, kaj natančno se dogaja v koralnih grebenih, smo se na prvi poletni dan odpravili na obrežje med Piranom in Portorožem, kjer deluje Morska biološka postaja. Tam smo se pogovarjali z dr. Lovrencem Lipejem in dr. Borutom Mavričem.

Kam, menite, spadajo korale? So to rastline, živali ali kaj tretjega? “Korale so morski ožigalkarji,” sta poudarila, po njunih besedah jih poznamo več kot 10 000 vrst.

Trenutno se korale v medijih pogosto uporabljajo skupaj z besedo beljenje. Kot je pojasnil Borut Mavrič, se pri “beljenju koral prekine simbiotski odnos; to se zgodi, ko je korala v stresu. Če se endosimbiont ne vrne, korala pogine.”

Vse je torej v simbiozi, in ko se ta poruši, se poruši tudi vse drugo. Prav to smo zadnjih nekaj mesecev spremljali na Velikem koralnem grebenu v Avstraliji, največjem živem ekosistemu na našem planetu. Svet so namreč obšle novice, da se je samo sedmim odstotkom koral v njem uspelo izogniti beljenju. Na čelu svarilcev je bil eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za področje koralnih grebenov, dr. Terry Hughes, ki se z njimi ukvarja že vso kariero, torej približno 40 let.

Korale v Egiptu

foto: Karen

Gre za največje beljenje koral na Velikem koralnem grebenu, kar smo jih kdaj videli. Večji beljenji koral sta se zgodili leta 1998 in 2002, a nobeno od njiju še zdaleč ni bilo tako veliko in usodno kot zdajšnje. Še posebno veliko je opustošenje na severnem delu grebena, južnega pa je pred škodo obvaroval nedavni ciklon, ki je ohladil morje okrog njega.”

Terry Hughes z Univerze Jamesa Cooka v Townsvillu na severovzhodu Avstralije je v preteklih mesecih izvedel 10 helikopterskih in letalskih poletov nad približno 1100 grebeni v skupni dolžini 10.000 km.

“Kot smo ugotovili do zdaj, je na severnem delu v razponu 800 kilometrov po grebenu poginilo več kot 50 odstotkov koral. Gre za izjemno veliko izgubo. Škoda po tokratnem beljenju je primerljiva s hkratnim pustošenjem šestih ciklonov. Kako sem se počutil ob tem? Bilo je zelo stresno.”

Pogovor v izvirniku:

Za propadanje koralnih grebenov kriv človek

Turizem koralnih grebenov samo v Avstraliji zaposluje 70.000 ljudi in letno prinese 5 milijard dolarjev. Avstralska vlada bo morala v prihodnje bolj napeti moči, da zaščiti greben, meni Hughes, ki je ob tem izjemno kritičen do uradne avstralske namere, da zgradi največji rudnik premoga na svetu. To vodi v povečanje emisij, segrevanje ozračja in morja in s tem še večjo ogroženost koral. Največji vzrok za slabo stanje koral se namreč skriva v podnebnih spremembah.

Pa je za toplo morje kriva narava sama ali človek? “Absolutno!,” meni Bruno, “vse vzroke, ki sem jih naštel in ki jih zaznavamo v zadnjih desetletjih, bi lahko pripisali človeškemu vplivu, nobeden od njih ni naravnega izvora. Korale sicer umirajo po naravni poti, po večini zaradi neviht ali izbruhov bolezni, toda eksplozivno umiranje koral v nekaj desetih letih je gotovo človekovo delo.”

Koralni grebeni na našem območju

Tudi v naši okolici so koralni grebeni, največji tovrstni je na Mljetu, med drugim ga sestavljajo sredozemske kamene korale. Kot je pojasnil Borut Mavrič, “kolonije zrastejo iz nekaj polipov v velikosti nekaj centimetrov, na Mljetu pa lahko presegajo nekaj metrov. Korala kot kolonija raste, več se jih zliva med seboj in ustvarjajo vedno večje enote. Te enote nato gostijo druge organizme, ki izkoriščajo prostor.”

Lovrenc Lipej in Borut Mavrič z Morske biološke postaje sta med drugim raziskovala več kot 200 metrov dolgo odmrlo koralno formacijo pri Ronku v bližini Izole. To je torej dokaz, da imamo korale tudi pri nas, na njih so ugotovili desetkrat večjo pestrost morskih bitij kot drugod v našem morju.

Ob naši obali smo na prvi poletni dan zmotili tale dva. V četrtek nastopata @Val202 ob 12ih. pic.twitter.com/jptEibUctA

— Frekvenca X (@FrekvencaX) June 21, 2016

Ko smo ju vprašali, kje bi bilo to poletje najbolje zalezovati pestro morsko življenje, sta se strinjala, da čim dlje na jugu Jadranskega morja. A pri potapljanju ne gre le za korale. “Sam ne bi izpostavljal koral, svet pod morjem odpira nove dimenzije, je kot pogled v zvezdnato nebo ali vesolje – v vsakem trenutku se tam dogaja kopica stvari, ki te oplaja in daje neverjetno energijo,” je sklenil Mavrič.


Frekvenca X

680 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Izgubili smo že približno dve tretjini koral po svetu

23.06.2016

"Tako obsežnega beljenja koral še nismo doživeli!" je bil v intervjuju za naš radio jasen eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za koralne greben profesor Terry Hughes, ki korale preučuje že 40 let. Veliki koralni greben je v preteklih mesecih ponekod utrpel več kot polovično izgubo, podobno je s koralami tudi drugod v tropskem pasu. Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. In tja gremo v naslednjih minutah tudi mi … Prva poletna Frekvenca je štrbunknila v morje in odšla na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene, ki se vse opazneje spreminjajo v mesta duhov.

Štrbunknili smo v morje in odšli na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene

Prenesi podcast Frekvence X

Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. “Izgubili naj bi že približno dve tretjini, torej od 60 do 70 odstotkov vseh živečih koral in koralnih grebenov,” je v intervjuju za naš radio poudaril  dr. John Bruno, vodja skupine morskih ekologov, ki že nekaj let intenzivno preučujejo koralne grebene v Karibskem morju. “Koliko koral je ogroženih? Potencialno vse, vsi koralni grebeni propadajo, le eden na tisoč ima še zdravo populacijo koral, ves preostali delež koralnih grebenov, tudi tistih bolj izoliranih in oddaljenih od ljudi, je izgubil že od 50 do 75 odstotkov koral. Vse ogroža segrevanje oceanov.”  

Pogovor v izvirniku:

Korale ustvarjajo sožitje

Da bi lažje razumeli, kaj natančno se dogaja v koralnih grebenih, smo se na prvi poletni dan odpravili na obrežje med Piranom in Portorožem, kjer deluje Morska biološka postaja. Tam smo se pogovarjali z dr. Lovrencem Lipejem in dr. Borutom Mavričem.

Kam, menite, spadajo korale? So to rastline, živali ali kaj tretjega? “Korale so morski ožigalkarji,” sta poudarila, po njunih besedah jih poznamo več kot 10 000 vrst.

Trenutno se korale v medijih pogosto uporabljajo skupaj z besedo beljenje. Kot je pojasnil Borut Mavrič, se pri “beljenju koral prekine simbiotski odnos; to se zgodi, ko je korala v stresu. Če se endosimbiont ne vrne, korala pogine.”

Vse je torej v simbiozi, in ko se ta poruši, se poruši tudi vse drugo. Prav to smo zadnjih nekaj mesecev spremljali na Velikem koralnem grebenu v Avstraliji, največjem živem ekosistemu na našem planetu. Svet so namreč obšle novice, da se je samo sedmim odstotkom koral v njem uspelo izogniti beljenju. Na čelu svarilcev je bil eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za področje koralnih grebenov, dr. Terry Hughes, ki se z njimi ukvarja že vso kariero, torej približno 40 let.

Korale v Egiptu

foto: Karen

Gre za največje beljenje koral na Velikem koralnem grebenu, kar smo jih kdaj videli. Večji beljenji koral sta se zgodili leta 1998 in 2002, a nobeno od njiju še zdaleč ni bilo tako veliko in usodno kot zdajšnje. Še posebno veliko je opustošenje na severnem delu grebena, južnega pa je pred škodo obvaroval nedavni ciklon, ki je ohladil morje okrog njega.”

Terry Hughes z Univerze Jamesa Cooka v Townsvillu na severovzhodu Avstralije je v preteklih mesecih izvedel 10 helikopterskih in letalskih poletov nad približno 1100 grebeni v skupni dolžini 10.000 km.

“Kot smo ugotovili do zdaj, je na severnem delu v razponu 800 kilometrov po grebenu poginilo več kot 50 odstotkov koral. Gre za izjemno veliko izgubo. Škoda po tokratnem beljenju je primerljiva s hkratnim pustošenjem šestih ciklonov. Kako sem se počutil ob tem? Bilo je zelo stresno.”

Pogovor v izvirniku:

Za propadanje koralnih grebenov kriv človek

Turizem koralnih grebenov samo v Avstraliji zaposluje 70.000 ljudi in letno prinese 5 milijard dolarjev. Avstralska vlada bo morala v prihodnje bolj napeti moči, da zaščiti greben, meni Hughes, ki je ob tem izjemno kritičen do uradne avstralske namere, da zgradi največji rudnik premoga na svetu. To vodi v povečanje emisij, segrevanje ozračja in morja in s tem še večjo ogroženost koral. Največji vzrok za slabo stanje koral se namreč skriva v podnebnih spremembah.

Pa je za toplo morje kriva narava sama ali človek? “Absolutno!,” meni Bruno, “vse vzroke, ki sem jih naštel in ki jih zaznavamo v zadnjih desetletjih, bi lahko pripisali človeškemu vplivu, nobeden od njih ni naravnega izvora. Korale sicer umirajo po naravni poti, po večini zaradi neviht ali izbruhov bolezni, toda eksplozivno umiranje koral v nekaj desetih letih je gotovo človekovo delo.”

Koralni grebeni na našem območju

Tudi v naši okolici so koralni grebeni, največji tovrstni je na Mljetu, med drugim ga sestavljajo sredozemske kamene korale. Kot je pojasnil Borut Mavrič, “kolonije zrastejo iz nekaj polipov v velikosti nekaj centimetrov, na Mljetu pa lahko presegajo nekaj metrov. Korala kot kolonija raste, več se jih zliva med seboj in ustvarjajo vedno večje enote. Te enote nato gostijo druge organizme, ki izkoriščajo prostor.”

Lovrenc Lipej in Borut Mavrič z Morske biološke postaje sta med drugim raziskovala več kot 200 metrov dolgo odmrlo koralno formacijo pri Ronku v bližini Izole. To je torej dokaz, da imamo korale tudi pri nas, na njih so ugotovili desetkrat večjo pestrost morskih bitij kot drugod v našem morju.

Ob naši obali smo na prvi poletni dan zmotili tale dva. V četrtek nastopata @Val202 ob 12ih. pic.twitter.com/jptEibUctA

— Frekvenca X (@FrekvencaX) June 21, 2016

Ko smo ju vprašali, kje bi bilo to poletje najbolje zalezovati pestro morsko življenje, sta se strinjala, da čim dlje na jugu Jadranskega morja. A pri potapljanju ne gre le za korale. “Sam ne bi izpostavljal koral, svet pod morjem odpira nove dimenzije, je kot pogled v zvezdnato nebo ali vesolje – v vsakem trenutku se tam dogaja kopica stvari, ki te oplaja in daje neverjetno energijo,” je sklenil Mavrič.


05.02.2015

FX fuzija

Poraba energije se v svetu izjemno povečuje, fosilna goriva so omejena, najti je treba bogat in čist vir energije. Kot ena izmed možnosti se kaže fuzijska energija, proizvod jedrske fuzije, procesa zlivanja vodikovih atomskih jeder, ki z energijo oskrbuje tudi naše sonce. To je proces, ki je nasproten jedrski fiziji oziroma cepitvi atomskih jeder, ki se uporablja v sodobnih jedrskih reaktorjih. O tem, kako ustvariti majhno sonce na Zemlji, kot svojim prizadevanjem ljubkovalno pravijo znanstveniki na področju fuzije, se bomo v Frekvenci X pogovarjali z vodjo evropskega programa EUROfusion Tonyjem Donnejem, obiskali pa bomo tudi pospeševalnik v Reaktorskem centru Inštituta Jožef Štefan.


29.01.2015

Izginjajoči kromosom Y

Osnovna biološka razlika med moškim in žensko je ta, da ima ženska ima v svojih celicah dve kopiji spolnega kromosoma X, moški pa X in Y. Kromosom Y moškega naredi moškega. X in Y sta bila nekoč enako velika, nato pa se je začel kromosom Y krčiti in izgubljati gene. Po prepričanju nekaterih genetikov se ta proces degeneracije nadaljuje. A moški še ne bodo izumrli, pomirja profesor Darren Griffin z Univerze Kent v Veliki Britaniji.


22.01.2015

Druga doba strojev

“Srečni posamezniki, ki bodo vseeno lahko udeleženi pri kakem kreativnem opravilu, bodo predstavljali resnično elito človeštva … V družbi prisilnega brezdelja bo postala najbolj cenjena beseda – delo!” Tako je pred 50 leti zapisal Isaac Asimov, avtor znanstvene-fantastike. Morda se je vseeno malo zmotil, a pravilno je napovedal, da bomo leta 2015 uporabljali Skype, si kuhali kavo s pritiskom na gumb in da bodo vedno več del prevzemali roboti … Računalniki podvojijo svoje procesorske zmožnosti približno vsako leto in pol. Sedaj imamo v svojih žepih pametne telefone, v katere so vgrajeni procesorji, ki so tako hitri, kot so bili pred nekaj desetletji le zelo dragi superračunalniki.


15.01.2015

Največje oko zazrto v nebo

O vesolju še zdaleč ne vemo vsega, poznamo le 4 odstotke. Preostanek je temna snov in temna energija, kar smo spoznali tudi po zaslugi teleskopov, ki so pripomogli k številnim odkritjem, na katera še pred petnajstimi leti nismo niti pomislili. Prejšnji mesec pa je dobil dokončno zeleno luč za konstrukcijo Evropski ekstremno veliki teleskop (E-ELT). Gre za daleč najzmogljivejši astronomski teleskop na Zemlji, ki bo opazoval vesolje v vidni in infrardeči svetlobi.


08.01.2015

Čar zemljinih polov

Severni in južni pol Zemlje sta v zgodovini vedno burila domišljijo, v ta večni led in sneg so se podajali številni pogumni osvajalci, danes pa so brezmejna bela prostranstva predvsem začasni dom številnih raziskovalnih ekip. Na Antarktiko smo poklicali mlado meteorologinjo Mairi Simms, z britanskim znanstvenikom Jonom Shanklinom se bomo spomnili odkritja velikanske ozonske luknje pred natanko 30-imi leti, z dansko znanstvenico Dorthe Dahl-Jensen pa pogledali globoko v zgodovino ledenih poledenitev. Svet tam daleč ni le hladen in zato romantično lep, je tudi trpko opozorilo, kako krhko je zemeljsko podnebno ravnovesje.


01.01.2015

Znanstveni presežki 2014

Pristanek sonde Rosetta na kometu, odkritje najstarejše zvezde na svetu, izum modrih LED diod, najdba okostja največjega dinozavra, rekordno globalno segrevanje ... To je le nekaj dosežkov, ki smo jih osvetlili v pregledni oddaji Frekvenca X.


25.12.2014

Z znanostjo naprej!

Kaj je zaznamovalo znanstveno leto 2014? Za profesorja doktorja Petra Križana je bilo zagotovo v ospredju delo v najbolj zmogljivem pospeševalniku delcev na Japonskem. Prof. Križan je v Tsukubi, v bližini Tokia, preživel dva meseca, saj tam vodi veliko mednarodno skupino znanstvenikov, pri eksperimentu Belle 2 pa sodelujejo še nekateri naši strokovnjaki. Maja Ratej in Luka Hvalc sta se prof. Križanom srečala na Inštitutu Jožefa Stefana, poleg Fakultete za matematiko in fiziko njegovo matično institucijo v Sloveniji.


11.12.2014

Oglas na glas za dober glas

Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? Naši sogovorniki v tokratni Frekvenci X bodo foniatrinja, glasovni forenzik, antropolog, dramska profesorica za področje govora, pevec, ki se ukvarja z grlenim petjem in mojster beatbox tehnike. Koktajl človeških glasov, v katerega so svoj delež prispevali tudi naši poslušalci, vam postrežemo v tokratni Frekvenci X.


04.12.2014

Iz take smo snovi kot zvezde

Profesor Martin Asplund je vodilni svetovni strokovnjak za preučevanje kemične sestave vesolja, kot ga vidimo v zvezdah naše Galaksije. Je prvi, ki je natančno določil kemično sestavo Sonca – naše domače zvezde, ki jo najbolje poznamo -, vendar se je v zadnjem desetletju pokazalo, da je njegova kemična sestava drugačna, kot smo mislili dotlej. Kako velike so te razlike in zakaj je do njih prišlo? Iz česa so zvezde, kako natančno je znanje o tem in zakaj nas to zanima? Odgovore boste zvedeli v tokratni astronomski Frekvenci X. Oddajo pripravljamo v sodelovanju s prof.dr. Tomažem Zwittrom.


19.11.2014

Kako se ljudje razlikujemo od živali

Ljudje smo seveda kompleksna živa bitja z zelo jasno izdelanimi preživetvenimi modeli. V nekaj tisočletjih hitrega razvoja smo ustvarili kompleksno civilizacijo, ki omogoča učinkovito globalno sodelovanje in hitro izmenjavo idej. A kaj konkretno je tista bistvena lastnost, ki nam je omogočila, da smo postali uspešnejši kot katera koli druga žival na planetu?


13.11.2014

Bitka z mikrobi

Z mikrobi se družimo vsak dan in to domala na slehernem mestu. Še več, v svojem telesu nosimo nekajkrat več mikroorganizmov, kot je naših celic! Dolgo časa so na Zemlji kraljevali sami in so po mnenju dr. Davida Stoparja z Biotehniške fakultete v Ljubljani najbolje prilagojena bitja za življenje na njej, ki nas bodo najverjetneje tudi preživela. V tokratni Frekvenci smo se podali v mikro svet mikrobov, šteli do 1031, koliko naj bi jih bilo po nekaterih ocenah na planetu, in ob primeru ebole ugotavljali, kako (ne)uspešni smo lahko v boju z njimi.


06.11.2014

Misija Rosetta

Po več kot deset let trajajoči odisejadi vesoljske sonde Rosetta 12. novembra pričakujemo spust pristajalnega modula Philae na komet Čurjumov-Gerasimenko. Gre za eno najbolj zapletenih vesoljskih nalog doslej.


30.10.2014

Biološki fitnes - dr. Simona Kralj Fišer

Izbira spolnega in /ali življenjskega partnerja je ključnega pomena za ohranjanje genov skozi evolucijo, za boljši biološki fitnes človeka, ki ga merimo po tem, koliko potomcev, ki preživijo do spolne zrelosti, ima posameznik.


22.10.2014

Bioelektronika: dr. Stewart Smith

Ob skokovitem razvoju elektronike in napredku v biologiji znanstveniki in tehnologi zadnja leta vse bolj razmišljajo, kako bi lahko ustvarili čim večjo sinergijo med elektronskimi napravami in telesom. V naslednjem desetletju bi lahko z združitvijo elektronskih naprav in biologije na primer povrnili vid ali pozdravili poškodbe hrbtenjače, z mikročipi pa opravljali hitre diagnoze. Gost je dr. Stewart Smith z Univerze v Edinbourghu.


16.10.2014

Eksperiment: Kaj sproža ugodje

Zakaj bi nekdo šel na koncert tišine v izvedbi vrhunskega orkestra, zakaj bi zbirali prazne listke znanih oseb ali si navdušeno ogledovali nek prazen prostor? Raziskujemo, zakaj nam lahko nek dogodek ali predmet v ustreznem kontekstu sproži neverjetno ugodje. Pomembno je tudi naše predhodno vedenje in pričakovanje, ki dogodek vnaprej klasificira in označi. Gostimo uglednega ameriškega psihologa prof. Paula Blooma in slovenskega slikarja Arjana Pregla, ki v svoja dela vključuje tudi družbeni kontekst. Z vrhunskim violinistom Milkom Jurečičem v središču Ljubljane preverjamo, kaj vpliva na ugodje mimoidočih in njihovo dobrodušnost …


09.10.2014

Nobelove nagrade dobijo ...

Smo v tednu razglasitev letošnjih Nobelovih nagrad. V ponedeljek so razglasili nagrajence na področju medicine, in sicer za odkritje sistema pozicioniranja v možganih, tako imenovanega “notranjega GPS sistema”, ki človeku omogoča orientacijo v prostoru. Letošnjo Nobelovo nagrado na področju fizike je prinesel izum modrih LED diod, nagrajenci na področju kemije pa so prestižno nagrado dobili za razvoj na področju fluoroscenčne mikroskopije. Zakaj so ti izumi pomembni, razpravljamo s strokovnjaki na izbranih področjih


02.10.2014

Med zvezdami naše galaksije

Mednarodna skupina astronomov pod vodstvom Janeza Kosa in prof.Tomaža Zwittra s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani je nedavno v prestižni reviji Science objavila članek, v katerem so prvič raziskali porazdelitev medzvezdnih oblakov makromolekul v prostoru med zvezdami naše galaksije in problematiko medzvezdnih absorbcijskih pasov neznanega izvora. Gre za pomemben gradnik pri iskanju odgovorov na vprašanja: v kakšnem vesolju smo in kaj je tu okrog nas, iz česa nastanejo nove zvezde, kako se ta material zgosti v nove predmete in nove planete.


25.09.2014

Noč raziskovalcev

Če še tehtate, kam se podati, pripravljamo nekaj namigov za vas. Od tega, da spoznate avtonomnega robota, ki zmore čuda reči, do potovanja v skrivnostne globine vesolja. Raziskovalci bodo v petek tudi razkrili, katera jabolka ekološke pridelave so najboljša, in nas pospremili med stene umetnih krvnih žil prihodnosti. Za piko na “i” pa smo pred petkovim odprtjem obiskali tudi razstavo o tem, kako si je slovenska znanstvena domišljija zamislila sedmi del Vojne zvezd.


18.09.2014

Oliver Smithies, nobelov nagrajenec

Nobelov nagrajenec, Britanec Oliver Smithies, ki je to prestižno nagrado za znanstvene dosežke prejel leta 2007 za prelomna odkritja na področju matičnih celic in rekombinantne DNK. Čeprav že 89-leten, iz njega še vedno izžareva otroško navdušenje nad eksperimenti.


21.08.2014

Rosetta ESA

Evropska vesoljska sonda Rosetta je pred kratkim po desetih letih potovanja ujela drveči komet Čurjumov-Gerasimenko in kot prvo vesoljsko plovilo v zgodovini tovrstnih raziskovanj kroži okrog njega, dokler se mu ne bo novembra toliko približala, da bo nanj poslala robota. Rosetta je komet, ki se premika s hitrostjo 55 tisoč kilometrov na uro, ujela več kot 400 milijonov kilometrov stran od nas.


Stran 22 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov