V naravi je več kot 170 tisoč živali, ki za lov ali obrambo ali druge namene uporabljajo strupe, nekateri so tako močni, da so lahko že v zelo majhnih odmerkih usodni za človeka. Najbolj kompleksni in tudi najnevarnejši so prav strupi kač, ki prizadenejo žrtvin živčni, mišični ali krvožilni sistem, nekatere kače, na primer južnoameriška suličarka, pa lahko izzovejo strahotno odmiranje tkiv. V tokratni Frekvenci X se podajamo v zanimiv svet živalskih strupov. Ugotavljamo tudi, da protistrupov, na primer proti ugrizu modrasa, na trgu sploh ni več, odstiramo pa tudi, kako pomembna zdravila, ki dandanes rešujejo na milijone življenj, temeljijo prav na kačjem in drugih strupih.

Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača.

V živalskem kraljestvu je po oceni raziskovalcev več kot 170 tisočrazličnih vrst strupenih živali, kar je desetina vseh odkritih bitij na planetu. Najbolj znani so plazilci s kačami in kuščarji na čelu, strupene so določene vrste rib, morskih polžev in hobotnic, veliko strupenih bitij je med insekti, celo med sesalci se najdejo strupeni. Takšen je počasni loris.

Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača. Gre za Aleša Mlinarja iz Tržiča, ki skrbi za približno 390 kač, med čiščenjem terarija in trenutkom nepazljivosti pa ga je ugriznila dva metra dolga klopotača. Kot pravi, brez lastnih protistrupov ne bi bil več živ, posledice ugriza pa bo občutil vse življenje.

Na ljubljanskem UKC-ju do zdaj še niso imeli takega primera. Za dodatne odmerke protistrupa so morali zaprositi na Dunaju, ker se je mudilo, so protistrup od tam pripeljali kar z vladnim falconom.

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se s kačjim strupom letno na svetu zastrupilo pet milijonov ljudi, kar pa je zaradi nedostopnosti in zdravstvene nepokritosti številnih predelov verjetno še vedno precej manj od dejanskih številk. Po istem viru naj bi bilo smrtnih primerov zaradi kačjih ugrizov letno na svetu 200.000.

Prav zato je nujen napredek znanosti na področju protistrupov. »Protistrupe pridobivajo s pomočjo eksperimentalnih živali tako, da jih zastrupijo s strupi, ampak z dozo, ki ni smrtna. Živali, ki jih uporabljajo, morajo imeti velik volumen krvi, na primer konji, ovce, koze, kamele,« je pojasnil Križaj.

Kdo bo v prihodnosti proizvajal protistrupe?

Zaradi nezadovoljivega ekonomskega učinka so se veliki proizvajalci odločili, da bodo omejili proizvodnjo protistrupov. Eden od ključnih proizvajalcev za Afriko Sanofi Pasteur je tako pred nekaj leti ukinil proizvodnjo protistrupa za 10 najbolj strupenih afriških kač. Prenehali so tudi proizvodnjo protistrupa proti modrasu. »Teh protistrupov preprosto ni več na tržišču,« opozarja Križaj.

In ne le to, protistrupe so začela proizvajati vprašljiva podjetja iz tretjih držav, je v včerajšnjem telefonskem pogovoru opozoril eden od vodilnih svetovnih strokovnjakov za živalske strupe Juan J. Calvete, ki deluje na Inštitutu za biomedicino v Valencii in vodi tamkajšnji center za proteomiko. »Kar nekaj jih je iz Indije, vendar pa ti niso tako zanesljivi. Ta podjetja svojih protistrupov ne izpostavijo kliničnim preiskavam. Nekateri njihovi protistrupi, ki smo jih preizkusili, so povsem neučinkoviti.«

Trenutno vlada prava kriza pri zagotavljanju učinkovitih protistrupov, zlasti za Afriko in nekatera druga področja na svetu.

– Juan J. Calvete

Profesor Calvete zastopa področje kemije proteinov, ki se je razvilo v tako imenovano proteomiko. Ta veda se, poenostavljeno rečeno, ukvarja z analizo bioloških  snovi, pravi. Zanimajo ga prav kačji strupi in pa evolucija, ki je bila vzrok za to, da je ta in ta žival razvila povsem svojstven strup. Pri analizi kačjih strupov so vodilni na svetu.

Ali strupi ubijejo ali pozdravijo več ljudi?

Naj se sliši še tako neverjetno, ampak živalski strupi so lahko zelo koristni. Prav zaradi živalskih strupov lahko danes bolj kakovostno živi več milijonov ljudi. V katerih zdravilih, brez katerih danes ne morejo številni bolniki, so živalski strupi? “To so zdravila za lajšanje hipertenzije (kaptopril), ki so ga pripravili po vzoru strupa puščavske purse, ki samo v Indiji povzroči 5000 smrti letno. Drugi primer so zdravila proti nastajanju krvnih strdkov – agrastat in integrilin, ki preprečita ogromno smrti,” je pojasnil profesor Križaj.