Danes, z izjemo Antarktike, na vseh zemeljskih celinah mrgoli na milijone ljudi in tako rekoč vsaka točka na planetu nam je zlahka dosegljiva. Tako lahko denimo z letalom pripotujete iz New Yorka do Tokia že v slabih 14. urah.

A seveda ni bilo vedno tako. Znanstveni dokazi danes kažejo, da ima človeštvo svojo zibko v Afriki, kjer se je v obdobju pred okrog 200.000 do 160.000 leti razvil moderen človek, ki je svet šele moral osvojiti.

Ta prvi osvajalski pohod človeštva naj bi se začel pred okrog 100.000 do 50.000 leti, ko so se ljudje nenadoma drzno podali na največjo človeško odisejo, ki je trajala kar nekaj deset tisoč let in v kateri so ljudje poselili skoraj vse kotičke sveta, od pragozdov Južne Amerike, do sibirske tundre in Avstralskih kamnitih puščav.

Zakaj so se moderni ljudje v nekem trenutku, potem ko so na desettisoče let mirno živeli nekje na jugovzhodu Afrike, nenadoma podali na potovanje po planetu? Po kateri poti so šli, kdaj so dospeli do posameznih celin in ali so se tam srečali z drugimi človeškimi vrstami, kot so neandertalci?

Vsa ta vprašanja že dolgo begajo znanstvenike in po več desetletjih raziskav, pričkanj in nasprotujočih si teorij v zadnjih letih končno kaže, da novi arheološki in genetski dokazi končno izrisujejo jasnejšo sliko človeške evolucije in poselitve planeta.

Potem, ko se je pred približno 200.000 leti nekje v vzhodni Afriki pojavil moderni človek, vse kaže, da se je dolga desettisočletja potikal samo po bližnji okolici. Fosilni ostanki kosti v današnjem Izraelu namigujejo, da so majhne skupine ljudi pred okrog 100.000 leti prvič stopile z afriške celine na Bližnji vzhod, vendar se tam niso trajno naselile.

Preteklo je še nekaj deset tisočletij, preden so se ljudje res odpravili na pot okrog sveta. Večji del raziskovalcev danes verjame, da so ljudje pred približno 60.000 leti prečkali Hormuško ožino in potem ob obalah Arabskega polotoka odpešačili v Indijo ter nato prek jugovzhodne Azije in Indonezijskega otočja pred okrog 50.000 leti prispeli v Avstralijo.

Za svojo prvo, 12.000 klilometrov dolgo odisejo po planetu so torej potrebovali kakšnih 10.000 let, zato znanstveniki tej predvideni poti pravijo tudi teorija indijske obalne avtoceste, ki jo strastno zagovarja predvsem arheolog Paul Mellars z Univerze Cambridge. Druga skupina ljudi se je iz svojih novih arabskih bivališč pred 45.000 leti napotila severno in prispela v Evropo, kjer naj bi se iz oči v oči srečala z neandertalci, ki so tam prebivali že dolgo časa.

Zadnja celina, ki so jo ljudje naskočili, je bil Amerika. Raziskovalci menijo, da so pred 14.000 leti tisti, ki so poselili Sibirijo, končno zbrali pogum in prečkali današnje Beringovo morje, ki je bilo v tistem času verjetno zaradi ledene dobe poledenelo, in tako prispeli v Severno Ameriko.

Ni pa še povsem razjasnjeno, ali so prvi osvajalci Amerike ta kontinent osvojili z prečkanjem Kanade ali pa so s primitivnimi čolni pluli vzdolž obale. Naj so prišli peš ali po morju – jasno je, da so pred okrog 10.000 leti prišli vse do konice Južne Amerike.

Zelo kontroverzna hipoteza celo pravi, da so prvi Američani prišli iz Evrope s čolni. Ob tem bi se lahko Krištof Kolumb požrl od zavisti, saj bi ga s tem prehiteli za celih 15.000 let. A vsi raziskovalci se ne strinjajo s teorijo indijske obalne avtoceste in so prepričani, da so se ljudje iz Afrike podali že pred 74.000 leti in da so namesto hitre in lahkotne poti ob indijski obali ubrali zahtevnejšo pot po notranjosti azijske celine.

Medtem, ko se raziskovalci prepirajo, kdaj točno in po kateri poti so se ljudje prvič odpravili iz rodne Afrike, pa njihovo domišljijo in um buri tudi vprašanje, kaj je v naših prednikih sploh sprožilo ta popotniški nemir. Nekateri verjamejo, da se je pred okrog 50.000 leti zgodila prva tehnološka revolucija, saj so v tistem času naši predniki začeli uporabljati naprednejša orodje in orožje, obenem pa se je pojavila tudi umetnost.

To tehnološko revolucijo naj bi po mnenju nekaterih genetikov sprožile genetske spremembe, ki so izboljšale intelektualne sposobnosti tedanjega človeka. Karkoli je že sprožilo prvo selitev človeštva, pa so na svojih poteh srečevali tudi druge človečnjake.

Znanstvenike je dolgo zanimalo, kaj se je ob teh srečanjih dogajalo in genetske raziskave v zadnjih letih zelo presenetljivo kažejo, da so se moderni ljudje mogoče mešali z drugimi vrstami, predvsem v Evropi z neandertalci in v Aziji z novo odkrito vrsto človečnjakov, imenovanih denisovani.

Če pomislimo na vse to, se današnje udobno letalsko potovanje iz Tokia v New York v primerjavi s prvo človeško odisejo zdi zelo kratko in dolgočasno.

—

INTERVJU: Sir Paul Mellars, profesor prazgodovine ter človeške evolucije na Oddelku za Arheologijo Univerze Cambridge.

Človeška evolucija in poselitev planeta sodita med najzanimivejše in najbolj polemične teme v znanosti. Ste si danes znanstveniki edini, da moderni ljudje izvirajo iz Afrike? Kakšne dokaze imamo za to?

Dandanes vsi sprejemajo, da moderni človek izvira iz Afrike. Na to kažeta dve vrsti dokazov. Prvič: prve lobanje, značilne za modernega človeka, stare od 190.000 do 150.000 let, so bile najdene v Afriki. Drugi dokaz temelji na raziskavah genetskega materiala. Raziskave DNK so pokazale, da je pri Afričanih veliko več genetske raznovrstnosti kot drugod po svetu. To si lahko razložimo le tako, da so se afriške populacije evolucijsko razvijale dlje kot ljudje na preostalih celinah.

Kaj pa je povzročilo, da so se moderni ljudje iz Afrike, v kateri so živeli na deset tisoče let, pred približno 50.000 leti nenadoma odpravili na pot po planetu?

To je eno najzanimivejših vprašanj človeške evolucije. Mislim, da je odgovor precej jasen. Arheološki dokazi kažejo, da so se pred 70.000 do 100.000 leti pri ljudeh pojavili novi izumi, predvsem v Južni Afriki. Na primer prvo oblikovano orodje iz kosti, prvi okraski oziroma prve sledi umetnosti, prvi loki in puščice. S temi so si lahko ljudje pridobili več hrane, predvsem ob obali. Zato so imeli več otrok in njihovo število se je povečalo. Torej je v tem obdobju, pred 70.000 do 80.000 leti, Afrika postala prenaseljena. To je prisililo ljudi, do se začeli seliti drugam. Najlaže je bilo iti čez Rdeče morje na Arabski polotok. Ko je tam postalo pretesno, so se morali spet premakniti in najlaže je bilo iti naprej ob obali, kjer je tudi največ hrane. Tako so najbrž prispeli vse do Avstralije.

Zdi se neverjetno, da so naši predniki pred več deset tisoč leti prišli celo na Avstralijo in otoke v Tihem oceanu. Kako jim je uspelo prečkati tako velike razdalje na morju in kako so sploh vedeli, da nekje sredi morja leži kopno?

Da, to je zelo kontroverzno vprašanje. Težko je dati preprost odgovor. Ampak, kot ste rekli, vemo, da so to zmogli. V Avstralijo so prišli pred vsaj 45.000 leti in da so pripotovali iz jugovzhodne Azije, so morali prečkati vsaj 60 km morja. Kako točno so to storili, je eno največjih vprašanj v naši stroki. Seveda ni mogoče videti kopnega, ki je 60 km stran, vendar je možno, da so ljudje videli dim iz gozdnega požara in sklepali, da je na drugi strani morja kopno. Druga možnost je, da so tja prišli po naključju, da jih je recimo odplaknil kakšen cunami.

Kaj je po vašem sploh gnalo ljudi, da so poselili vsak košček planeta, da so prečkali Sibirijo in Beringovo morje ter pripluli v Ameriko? Je bil to pogumen pustolovski duh ali kaj drugega?

Prepričan sem, da je ljudi v to, da so poselili ves planet, prisilila prenaseljenost oziroma povečevanje populacije. Ko jih je bilo na nekem kraju preveč, so morali hrano iskati drugje, tudi v negostoljubnih okoljih. Vendar pa mislim, da je bilo tudi nekaj pustolovskega duha. Iz zgodovine vemo, da so predvsem mladi moški zelo pustolovski.

Zadnja leta se vse bolj uveljavlja teorija, da so se naši predniki na svoji poti po planetu srečevali z drugimi človečnjaki, kot so neandertalci, in imeli z njimi celo potomce. Je res, da danes v sebi nosimo genetske sledi neandertalcev in drugih sorodnih vrst?

To je zelo polemično. Vem, da obstaja slaven znanstveni članek izpred leta dni, v katerem so preučili DNK neandertalcev in ga primerjali z DNK sodobnih ljudi. Pri tem so pri Evropejcih našli genske zapise, ki jih pri Afričanih ni. Ker vsi Evropejci izvirajo iz Afrike, se nam zastavlja vprašanje, od kod so dobili te zapise, in predlagano je bilo, da so jih dobili od neandertalcev, ki so živeli v Evropi, ko so se ljudje tam naselili. Vendar je to zelo zapletena študija in možne so tudi drugačne razlage. Drugi dokazi kažejo, da takega mešanja ni bilo, in tudi sam v to ne verjamem.