Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Raziskovanje družabnih omrežij postaja resna znanstvena disciplina
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Spletna stran applymagicsauce.com analizira vaše všečke na Facebooku. Program naredi vaš osebnosti profil na Facebooku. Preverite!
Na spletni strani Hedonometer si lahko v realnem času ogledamo, kako srečni so ljudje glede na analizo Twitterja.
-Dr. Jure Leskovec, slovenski predavatelj na Stanfordu
-Dr. Scott Atran, ameriški antropolog
-Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov
“Podatki so lahko zelo različni in na zelo različnih nivojih in uporabnostih. S tem, ko se računska moč veča, se tudi sistemi za zajem večajo in znamo delati boljše raziskave. Zelo veliko algoritmov se po novem računa na grafičnih karticah, poleg tega medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.”
Kateri so bili koraki naprej, da ste učinkovitejši pri razbiranju vzorcev iz velikih količin podatkov?
Dve inovaciji sta bili: kako delati analize podatkov, ki so razdeljeni in raztreščeni na tisočih računalnikih (na primer Google), torej kako urediti distribuirano računanje čez gručo računalnikov; druga inovacija pa je bila računanje na grafičnih karticah, sploh za računanje množenj vektorjev in matrik. Zelo veliko algoritmov za umetno inteligenco se računa na grafičnih karticah – umetna inteligenca in nevronske mreže so v ponovnem rojstvu, ljudje so se zavedli, da lahko zaradi grafičnih kartic računamo na veliko večjih površinah.
Kakšen vir podatkov so družbena omrežja?
Mi rečemo družbena omrežja, a jaz pravim, da ljudje puščamo digitalne sledi. Resna stvar, ki jo delamo je, da gledamo, kako fizično okolje ljudi vpliva na njihovo fizično aktivnost. Ljudje imajo aplikacijo, ki šteje njihove korake – kaj se zgodi, ko se preselijo, razlike med spoli. To je zelo zanimivo za študij fizične aktivnosti ljudi. Koliko so ti podatki natančni, pa je drugo vprašanje. A nasploh prinašajo dober vpogled v fizično aktivnost in zdravje …
V zadnjem delu oddaje pa še k enemu poglavju, ki ga odpirajo množični podatki. Računalniki, algoritmi bodo o nas vedeli vedno več, to je dejstvo, pravita oba sogovornika Michal Kosinski in Jure Leskovec. In v tem je lahko tudi prednost. Velikanske količine podatkov, ki jih do zdaj ni obdelal še nihče, a jih ustvarjamo vsakodnevno, bi lahko veliko sporočale. In tu se odpira polje zdravja in diagnostike, kjer bi lahko sodelovanje medicine in informatike odigralo pomembno vlogo.
Jure Leskovec, vi se trenutno ukvarjate prav s povezovanjem medicine in informatike
Ena stvar, ki jo delamo, skušamo ta orodja in analize približati ljudem, da bodo lahko živeli bolje. Začenjamo delati z biologi in medicinci v smislu personalizacije zdravil, kjer je ideja, da bi pri zdravniku vzeli vaš DNK in za vas izdelali unikatno zdravilo, ki bi bilo za vas res učinkovito. Skušamo najti najboljšega zdravnika za danega človeka.
Ravno zadnjič sem se pogovarjala s Stephenom Mingerjem – da se pač celotna medicina skuša postaviti v kožo posameznikov, da se izriše posamezniku njegova personalizirana karta …
Točno to. Zanimivo pa je, da si ne predstavljamo, koliko je naše vedenje o ljudeh in bolezni omejeno. Dejansko vemo zelo malo. Z analizo podatkov lahko tukaj potrdimo hipoteze, tu je potencial. Mi je pa skrivnost, zakaj se to dogaja šele zdaj. Lastnik Facebooka Zuckerberg je dal na mizo 600 milijonov za raziskave personalizirane medicine, gre za sodelovanje med univerzama Stanford in Berkely. Medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.
Kako vede, ki nimajo spočetka nobene veze z medicino, postanejo zelo pomembne za njen razvoj in zdravje človeka. Na primer, ugotovitve fizike osnovnih delcev ali jedrske fizike zdaj krojijo diagnostiko v medicini.
Če si predstavljate, da imamo digitalne kartoteke – da bi zdravnik nekoč rekel: “Jure tu je tvoja kartoteka, tu pa je pet drugih, ki so bili ob tvoji starosti zelo podobni tebi. Tako se je njihovo zdravje razvijalo naprej, zato ti mi svetujemo to …”
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Raziskovanje družabnih omrežij postaja resna znanstvena disciplina
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Spletna stran applymagicsauce.com analizira vaše všečke na Facebooku. Program naredi vaš osebnosti profil na Facebooku. Preverite!
Na spletni strani Hedonometer si lahko v realnem času ogledamo, kako srečni so ljudje glede na analizo Twitterja.
-Dr. Jure Leskovec, slovenski predavatelj na Stanfordu
-Dr. Scott Atran, ameriški antropolog
-Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov
“Podatki so lahko zelo različni in na zelo različnih nivojih in uporabnostih. S tem, ko se računska moč veča, se tudi sistemi za zajem večajo in znamo delati boljše raziskave. Zelo veliko algoritmov se po novem računa na grafičnih karticah, poleg tega medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.”
Kateri so bili koraki naprej, da ste učinkovitejši pri razbiranju vzorcev iz velikih količin podatkov?
Dve inovaciji sta bili: kako delati analize podatkov, ki so razdeljeni in raztreščeni na tisočih računalnikih (na primer Google), torej kako urediti distribuirano računanje čez gručo računalnikov; druga inovacija pa je bila računanje na grafičnih karticah, sploh za računanje množenj vektorjev in matrik. Zelo veliko algoritmov za umetno inteligenco se računa na grafičnih karticah – umetna inteligenca in nevronske mreže so v ponovnem rojstvu, ljudje so se zavedli, da lahko zaradi grafičnih kartic računamo na veliko večjih površinah.
Kakšen vir podatkov so družbena omrežja?
Mi rečemo družbena omrežja, a jaz pravim, da ljudje puščamo digitalne sledi. Resna stvar, ki jo delamo je, da gledamo, kako fizično okolje ljudi vpliva na njihovo fizično aktivnost. Ljudje imajo aplikacijo, ki šteje njihove korake – kaj se zgodi, ko se preselijo, razlike med spoli. To je zelo zanimivo za študij fizične aktivnosti ljudi. Koliko so ti podatki natančni, pa je drugo vprašanje. A nasploh prinašajo dober vpogled v fizično aktivnost in zdravje …
V zadnjem delu oddaje pa še k enemu poglavju, ki ga odpirajo množični podatki. Računalniki, algoritmi bodo o nas vedeli vedno več, to je dejstvo, pravita oba sogovornika Michal Kosinski in Jure Leskovec. In v tem je lahko tudi prednost. Velikanske količine podatkov, ki jih do zdaj ni obdelal še nihče, a jih ustvarjamo vsakodnevno, bi lahko veliko sporočale. In tu se odpira polje zdravja in diagnostike, kjer bi lahko sodelovanje medicine in informatike odigralo pomembno vlogo.
Jure Leskovec, vi se trenutno ukvarjate prav s povezovanjem medicine in informatike
Ena stvar, ki jo delamo, skušamo ta orodja in analize približati ljudem, da bodo lahko živeli bolje. Začenjamo delati z biologi in medicinci v smislu personalizacije zdravil, kjer je ideja, da bi pri zdravniku vzeli vaš DNK in za vas izdelali unikatno zdravilo, ki bi bilo za vas res učinkovito. Skušamo najti najboljšega zdravnika za danega človeka.
Ravno zadnjič sem se pogovarjala s Stephenom Mingerjem – da se pač celotna medicina skuša postaviti v kožo posameznikov, da se izriše posamezniku njegova personalizirana karta …
Točno to. Zanimivo pa je, da si ne predstavljamo, koliko je naše vedenje o ljudeh in bolezni omejeno. Dejansko vemo zelo malo. Z analizo podatkov lahko tukaj potrdimo hipoteze, tu je potencial. Mi je pa skrivnost, zakaj se to dogaja šele zdaj. Lastnik Facebooka Zuckerberg je dal na mizo 600 milijonov za raziskave personalizirane medicine, gre za sodelovanje med univerzama Stanford in Berkely. Medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.
Kako vede, ki nimajo spočetka nobene veze z medicino, postanejo zelo pomembne za njen razvoj in zdravje človeka. Na primer, ugotovitve fizike osnovnih delcev ali jedrske fizike zdaj krojijo diagnostiko v medicini.
Če si predstavljate, da imamo digitalne kartoteke – da bi zdravnik nekoč rekel: “Jure tu je tvoja kartoteka, tu pa je pet drugih, ki so bili ob tvoji starosti zelo podobni tebi. Tako se je njihovo zdravje razvijalo naprej, zato ti mi svetujemo to …”
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Neveljaven email naslov