Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Raziskovanje družabnih omrežij postaja resna znanstvena disciplina
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Spletna stran applymagicsauce.com analizira vaše všečke na Facebooku. Program naredi vaš osebnosti profil na Facebooku. Preverite!
Na spletni strani Hedonometer si lahko v realnem času ogledamo, kako srečni so ljudje glede na analizo Twitterja.
-Dr. Jure Leskovec, slovenski predavatelj na Stanfordu
-Dr. Scott Atran, ameriški antropolog
-Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov
“Podatki so lahko zelo različni in na zelo različnih nivojih in uporabnostih. S tem, ko se računska moč veča, se tudi sistemi za zajem večajo in znamo delati boljše raziskave. Zelo veliko algoritmov se po novem računa na grafičnih karticah, poleg tega medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.”
Kateri so bili koraki naprej, da ste učinkovitejši pri razbiranju vzorcev iz velikih količin podatkov?
Dve inovaciji sta bili: kako delati analize podatkov, ki so razdeljeni in raztreščeni na tisočih računalnikih (na primer Google), torej kako urediti distribuirano računanje čez gručo računalnikov; druga inovacija pa je bila računanje na grafičnih karticah, sploh za računanje množenj vektorjev in matrik. Zelo veliko algoritmov za umetno inteligenco se računa na grafičnih karticah – umetna inteligenca in nevronske mreže so v ponovnem rojstvu, ljudje so se zavedli, da lahko zaradi grafičnih kartic računamo na veliko večjih površinah.
Kakšen vir podatkov so družbena omrežja?
Mi rečemo družbena omrežja, a jaz pravim, da ljudje puščamo digitalne sledi. Resna stvar, ki jo delamo je, da gledamo, kako fizično okolje ljudi vpliva na njihovo fizično aktivnost. Ljudje imajo aplikacijo, ki šteje njihove korake – kaj se zgodi, ko se preselijo, razlike med spoli. To je zelo zanimivo za študij fizične aktivnosti ljudi. Koliko so ti podatki natančni, pa je drugo vprašanje. A nasploh prinašajo dober vpogled v fizično aktivnost in zdravje …
V zadnjem delu oddaje pa še k enemu poglavju, ki ga odpirajo množični podatki. Računalniki, algoritmi bodo o nas vedeli vedno več, to je dejstvo, pravita oba sogovornika Michal Kosinski in Jure Leskovec. In v tem je lahko tudi prednost. Velikanske količine podatkov, ki jih do zdaj ni obdelal še nihče, a jih ustvarjamo vsakodnevno, bi lahko veliko sporočale. In tu se odpira polje zdravja in diagnostike, kjer bi lahko sodelovanje medicine in informatike odigralo pomembno vlogo.
Jure Leskovec, vi se trenutno ukvarjate prav s povezovanjem medicine in informatike
Ena stvar, ki jo delamo, skušamo ta orodja in analize približati ljudem, da bodo lahko živeli bolje. Začenjamo delati z biologi in medicinci v smislu personalizacije zdravil, kjer je ideja, da bi pri zdravniku vzeli vaš DNK in za vas izdelali unikatno zdravilo, ki bi bilo za vas res učinkovito. Skušamo najti najboljšega zdravnika za danega človeka.
Ravno zadnjič sem se pogovarjala s Stephenom Mingerjem – da se pač celotna medicina skuša postaviti v kožo posameznikov, da se izriše posamezniku njegova personalizirana karta …
Točno to. Zanimivo pa je, da si ne predstavljamo, koliko je naše vedenje o ljudeh in bolezni omejeno. Dejansko vemo zelo malo. Z analizo podatkov lahko tukaj potrdimo hipoteze, tu je potencial. Mi je pa skrivnost, zakaj se to dogaja šele zdaj. Lastnik Facebooka Zuckerberg je dal na mizo 600 milijonov za raziskave personalizirane medicine, gre za sodelovanje med univerzama Stanford in Berkely. Medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.
Kako vede, ki nimajo spočetka nobene veze z medicino, postanejo zelo pomembne za njen razvoj in zdravje človeka. Na primer, ugotovitve fizike osnovnih delcev ali jedrske fizike zdaj krojijo diagnostiko v medicini.
Če si predstavljate, da imamo digitalne kartoteke – da bi zdravnik nekoč rekel: “Jure tu je tvoja kartoteka, tu pa je pet drugih, ki so bili ob tvoji starosti zelo podobni tebi. Tako se je njihovo zdravje razvijalo naprej, zato ti mi svetujemo to …”
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Raziskovanje družabnih omrežij postaja resna znanstvena disciplina
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Spletna stran applymagicsauce.com analizira vaše všečke na Facebooku. Program naredi vaš osebnosti profil na Facebooku. Preverite!
Na spletni strani Hedonometer si lahko v realnem času ogledamo, kako srečni so ljudje glede na analizo Twitterja.
-Dr. Jure Leskovec, slovenski predavatelj na Stanfordu
-Dr. Scott Atran, ameriški antropolog
-Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov
“Podatki so lahko zelo različni in na zelo različnih nivojih in uporabnostih. S tem, ko se računska moč veča, se tudi sistemi za zajem večajo in znamo delati boljše raziskave. Zelo veliko algoritmov se po novem računa na grafičnih karticah, poleg tega medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.”
Kateri so bili koraki naprej, da ste učinkovitejši pri razbiranju vzorcev iz velikih količin podatkov?
Dve inovaciji sta bili: kako delati analize podatkov, ki so razdeljeni in raztreščeni na tisočih računalnikih (na primer Google), torej kako urediti distribuirano računanje čez gručo računalnikov; druga inovacija pa je bila računanje na grafičnih karticah, sploh za računanje množenj vektorjev in matrik. Zelo veliko algoritmov za umetno inteligenco se računa na grafičnih karticah – umetna inteligenca in nevronske mreže so v ponovnem rojstvu, ljudje so se zavedli, da lahko zaradi grafičnih kartic računamo na veliko večjih površinah.
Kakšen vir podatkov so družbena omrežja?
Mi rečemo družbena omrežja, a jaz pravim, da ljudje puščamo digitalne sledi. Resna stvar, ki jo delamo je, da gledamo, kako fizično okolje ljudi vpliva na njihovo fizično aktivnost. Ljudje imajo aplikacijo, ki šteje njihove korake – kaj se zgodi, ko se preselijo, razlike med spoli. To je zelo zanimivo za študij fizične aktivnosti ljudi. Koliko so ti podatki natančni, pa je drugo vprašanje. A nasploh prinašajo dober vpogled v fizično aktivnost in zdravje …
V zadnjem delu oddaje pa še k enemu poglavju, ki ga odpirajo množični podatki. Računalniki, algoritmi bodo o nas vedeli vedno več, to je dejstvo, pravita oba sogovornika Michal Kosinski in Jure Leskovec. In v tem je lahko tudi prednost. Velikanske količine podatkov, ki jih do zdaj ni obdelal še nihče, a jih ustvarjamo vsakodnevno, bi lahko veliko sporočale. In tu se odpira polje zdravja in diagnostike, kjer bi lahko sodelovanje medicine in informatike odigralo pomembno vlogo.
Jure Leskovec, vi se trenutno ukvarjate prav s povezovanjem medicine in informatike
Ena stvar, ki jo delamo, skušamo ta orodja in analize približati ljudem, da bodo lahko živeli bolje. Začenjamo delati z biologi in medicinci v smislu personalizacije zdravil, kjer je ideja, da bi pri zdravniku vzeli vaš DNK in za vas izdelali unikatno zdravilo, ki bi bilo za vas res učinkovito. Skušamo najti najboljšega zdravnika za danega človeka.
Ravno zadnjič sem se pogovarjala s Stephenom Mingerjem – da se pač celotna medicina skuša postaviti v kožo posameznikov, da se izriše posamezniku njegova personalizirana karta …
Točno to. Zanimivo pa je, da si ne predstavljamo, koliko je naše vedenje o ljudeh in bolezni omejeno. Dejansko vemo zelo malo. Z analizo podatkov lahko tukaj potrdimo hipoteze, tu je potencial. Mi je pa skrivnost, zakaj se to dogaja šele zdaj. Lastnik Facebooka Zuckerberg je dal na mizo 600 milijonov za raziskave personalizirane medicine, gre za sodelovanje med univerzama Stanford in Berkely. Medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.
Kako vede, ki nimajo spočetka nobene veze z medicino, postanejo zelo pomembne za njen razvoj in zdravje človeka. Na primer, ugotovitve fizike osnovnih delcev ali jedrske fizike zdaj krojijo diagnostiko v medicini.
Če si predstavljate, da imamo digitalne kartoteke – da bi zdravnik nekoč rekel: “Jure tu je tvoja kartoteka, tu pa je pet drugih, ki so bili ob tvoji starosti zelo podobni tebi. Tako se je njihovo zdravje razvijalo naprej, zato ti mi svetujemo to …”
Pregledi meseca so nazaj. Tokrat pregledujemo najopaznejša znanstvena odkritja oktobra. Nobelove nagrade smo že obdelali, v današnji oddaji se bomo posvetili Zoisovim nagradam, ki so nekakšne slovenske Nobelove nagrade. Gostimo Zoisovo nagrajenko za posebne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije dr. Lucijo Peterlin Mašič. S kolegi raziskuje nadomestke bisfenola A, spojine, ki jo uporabljajo za pridobitev plastike, BPA pa je problematičen, ker je motilec endokrinega sistema. Slišite lahko tudi nekaj drugih novic iz sveta znanosti.
Postavite na mizo skledo sadja in v hipu bodo tam. Vzamejo se tako rekoč iz nič – majhne, rjave, z velikanskimi očmi. Te drobne in za mnoge tako moteče vinske mušice, ki jih je največ prav jeseni, imajo neverjetno znanstveno pot, podpisujejo se pod kar šest Nobelovih nagrad.
Jupiter je daleč največji planet v sončnem sistemu – več kot dvakrat večji od vseh drugih planetov skupaj! Kljub neznansko lepim umetelnim progam in lisam vladajo tam sila neprijazno okolje, ledeno mrzle temperature in pošastno sevanje. In zakaj nas ta tako neprijazen svet potem tako zanima? Zakaj k njegovim štirim družicam, Galilejevim lunam, pošiljamo novo evropsko sondo? Odgovor je preprost – voda in skrito življenje. Če bi bila naša Zemlja frnikola, bi bil Jupiter velik kot košarkarska žoga. K njemu se je aprila podala tudi evropska sonda Juice.
Raziskave elektronov v atomih in molekulah, ki se odvijajo na nepredstavljivo kratkih časovnih skalah, znanstvena dognanja v ozadju mRNK cepiv, ki so pomembno zaznamovala pandemijo koronavirusa, in pa kvantne pike, polprevodniške nanostrukture, ki se jih uporablja na več različnih tehnoloških področjih. To so presežki, za katere bodo letos v Stockholmu med drugim podelili Nobelove nagrade. Kaj natanko so odkrili izpostavljeni znanstveniki, kako se te raziskave kažejo v praksi in kakšne so njihove življenjske zgodbe, analiziramo v Frekvenci X, ki si tokrat podaja roke z znanstveno redakcijo Prvega programa Radia Slovenija.
Josef Ressel je bil morda eden zadnjih res širokih mislecev. Po osnovni izobrazbi gozdar, je pomemben pečat pustil na zelo različnih področjih. Tehnike in inovacij se je loteval na način Leonarda Da Vincija. Najbolj je znan po izumu ladijskega vijaka, pomembna je njegova vloga pri pogozdovanju Krasa, bil je hidrotehnični strokovnjak. V prvem obdobju industrijske revolucije se je ukvarjal z novimi materiali in tehnologijami, zlasti pa ga je pritegnilo raziskovanje možnosti tehnoloških izboljšav v prometu in energetiki. Med zanimivejše ideje lahko štejemo tudi brezsmradno stranišče in lokomobil. Deloval je na Dolenjskem, na Krasu, v Trstu in Ljubljani, kjer je umrl leta 1857. Josef Ressel je bil češko-nemških korenin, v Ljubljani ima svojo cesto in spomenik, v Šentjerneju so mu posvetili metuljček in penino, načrtujejo tudi Resslov most. Kakšna je njegova zapuščina?
Kdo je bil Jožef Stefan? Čeprav se nam zdi, da ga vsi po malem poznamo, saj je po njem poimenovan največji znanstveni inštitut v Sloveniji, pa o njem v resnici vemo zelo malo. Znano je, da je bil otrok revnih in nepismenih staršev, s svojo nadarjenostjo in osredotočenostjo pa je kmalu dokazal, da je velik učenjak, postal je tudi eden vodilnih znanstvenikov v avstrijskem cesarstvu. Fizika je bila njegovo življenje - dobesedno, veliko dni je prespal kar na inštitutu, ki ga je vodil, ker je bil tako zelo predan delu. Poročil se je šele pri 56 letih in v sreči v dvoje je užival le kakšno leto, saj je kmalu po poroki umrl zaradi možganske kapi. Kdo je bil torej ta veliki fizik, edini znanstvenik slovenskega rodu, po katerem je poimenovan tudi fizikalni Stefan-Boltzmannov zakon?
Njeno življenje ni bilo lahko. Izgubila je edinega otroka, podpirala v vojni poškodovanega moža in kariero gradila v moškem akademskem svetu ter v času najostrejše stalinizacije.
Ogrevanje pred novo sezono Frekvence X začenjamo z zavojem v preteklost, k znanstvenikom, ki so se rodili ali delovali na slovenskih tleh in so splošni javnosti manj znani. Kot prvemu se bomo posvetili profesorju Milanu Vidmarju, ki je zaznamoval razvoj slovenske elektrotehnike in prva leta ljubljanske Univerze. O profesorju Vidmarju kot pionirskem elektrotehniku, vrhunskemu šahovskemu velemojstru in velikem borcu, ki je vplival na družbeni in gospodarski razvoj slovenskega ozemlja v svojem času, se je Jan Grilc pogovarjali s tremi gosti, ki jim je profesor Vidmar vsakemu po svoje zaznamoval življenjsko pot. Kdo je bil torej človek, ki je odločilno vplival na razvoj Univerze v zgodnjih letih, spoznal Nikolo Teslo in odigral legendarne partije z največjimi velemojstri šaha v svojem času? Gosti: - prof. dr. Rafael Cajhen, predavatelj, mentor in raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko - prof. dr. Maks Babuder, dolgoletni direktor Elektrotehniškega inštituta Milan Vidmar - prof. dr. Ivan Bratko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, šahovski mojstrski kandidat
Delaš, se trudiš, da boš pred dopustom storil vse, kar moraš, končno odideš iz pisarne, ugasneš luč, odzdraviš kolegom in v glavi snuješ načrte za dopust. Pakiraš, se voziš na morje, potem pa kar naenkrat bolečine v mišicah, smrkanje, morda celo vročina. Znano? Marsikomu verjetno res. Preddopustniška Frekvenca X se torej odpravlja na teren tako imenovane bolezni prostočasja. Zakaj se zgodi, da pogosto zbolimo ravno takrat, ko naj bi se imeli fino. Torej - na dopustu.
Predzadnja Frekvenca X v letošnji sezoni se tik pred poletno vročino poglablja v namakalne sisteme. Prav ti so bili osnova, na kateri so med drugim zrasle antične civilizacije, od Kitajske do Egipta, hkrati pa so tudi danes marsikje osnova kmetijstva. V Grčiji, Italiji in Španiji na primer namakajo skoraj polovico kmetijskih površin, Slovenija pa le en odstotek. Kakšen je razlog, kako je z vodo in še marsikaj zanimivega, je o namakalnih sistemih izvedela Maja Ratej.
Po siloviti eksploziji in porušitvi jezu Nova Kahovka, ki je v južni Ukrajini na reki Dneper zadrževal 19 kubičnih kilometrov ali za skoraj pet Tržaških zalivov vode, so obsežni deli pokrajine še vedno poplavljeni, več deset tisoč ljudi pa razseljenih. V tokratni Frekvenci X pri strokovnjakih za visoke vodne pregrade preverjamo, kako zahteven gradbeni podvig so jezovi in katere porušitve jezov so odmevale v zgodovini. Posvetimo pa se tudi nekaterim največjim orjakom med jezovi na svetu.
Uživanje na glasbenih koncertih ima svoje čare, občutka avtentične interakcije ne more nadomestiti nobena tehnologija. Živi glasbeni performansi nas močno pritegnejo, tako pri nastopajočih kot pri publiki sprožijo posebne občutke. Kaj se takrat dogaja v naših možganih, kako na nas vpliva učinek množice, kakšni muzikološki momenti nas prepričajo in zakaj je ubiranje “izštekanih” poti tako privlačno.
V prvi junijski Frekvenci X se oziramo v maj, ko je odmevalo rojstvo otroka, ki nosi DNK treh oseb. Pri dveh pomembnih svetovnih študijah so sodelovali tudi slovenski znanstveniki – v prvi o proteinu FUS, ki je eden od ključnih dejavnikov za nastanek frontotemporalne demence, v drugi pa o tem, da lahko ženske prekinejo hormonsko terapijo pri zdravljenju raka dojk z namenom zanositve in po porodu spet nadaljujejo z njo. Spoznamo tudi aktualnega mentorja leta, gostujoča urednica in gostja pa je tokrat dr. Saša Novak, komunikatorica znanosti 2022 in gonilno srce projekta Znanost na cesti, ki že deset let povezuje javnost z znanostjo.
Povzetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X. ChatGPT je kot jezikovni model že osvojil jezikovne bravure človeškega sporazumevanja in prebral nesluteno količino vsega, kar se skriva na svetovnem spletu, a strokovnjake vse bolj bega, simptom česa je brbotanje umetne inteligence v globinah. Ne gre le za vprašanja, katere poklice in dejavnosti vse bo umetna inteligenca v prihodnosti nadomestila, nadgradila, olajšala ali izpodrinila ter kako nam bo v pomoč na skoraj vseh področjih, pač pa za negotovost, česa vsega bo še sposobna, a se nam o tem danes še sanja ne. Kako bo zakoličila prihodnost in kako se bomo v novih okoliščinah znašli mi, ljudje? Kaj bo z vrednotami modrosti, učenja in intelektualnega napredka, v kakšno valuto se bo prelevilo znanje in kako se bo na to pripravil izobraževalni sistem?
Celoten posnetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X.
Ste vedeli, da so lahko geni zelo zgovoren vodnik po davni zgodovini? No, vsaj postali so, zdaj, ko jih zmoremo neznansko hitro in učinkovito odčitavati. V samo nekaj letih so raziskovalci na tem področju prečesali 20 000 pradavnih genomov in odkrili marsikaj presenetljivega o naši davni preteklosti.
Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi in Povojne tranzicije v perspektivi spola – primer severovzhodnega jadranskega prostora sta dve raziskovalni temi, ki so ju izbrali pri prestižnem projektu Evropskega raziskovalnega sveta ERC. Omenjena glavna evropska organizacija s financiranjem pomaga vrhunskim znanstvenikom pri raziskovanju določene teme, ki v znanstvenem svetu še ni bila obravnavana. Za svojo originalnost sta bili nagrajeni profesorica Mirjam Mencej z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo in profesorica Marta Verginella z oddelka za zgodovino, obe delujeta na ljubljanski filozofski fakulteti. Govorita o tem, kakšen raziskovalni zagon jima je dal projekt, kaj pravzaprav raziskujeta in kako težko je pridobiti financiranje projekta ERC.
V tretjem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se prepričamo, da krave in roboti zelo dobro sobivajo in sodelujejo. V moderni živinoreji je raba robotskih sesalnikov gnoja in molznih robotov zelo napredovala, živali se bolje počutijo, manjši pa je tudi okoljski vpliv. Glede živinoreje ostaja odprtih več vprašanj: kako močno v resnici reja živali obremenjuje okolje, kaj bi lahko dosegli s spremembo prehranjevalnih navad in ali prihodnost prinaša umetno meso? Ob koncu tudi izdelamo zrezek s 3D-tiskanjem.
V drugem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se sprašujemo, kako se spreminjajo načini pridelovanja zelenjave. Sprehodimo se po enem najmodernejših rastlinjakov v Sloveniji, kjer rast desettisočev glav solat nadzoruje umetna inteligenca in kjer so pogoji za rast natančno določeni. Razmišljamo o tem, kje je smiselno postavljati rastlinjake in kako moramo spreminjati bolj klasične postopke talne rasti, hkrati pa ugotavljamo, ali so urbane vertikalne farme le modna muha ali tehnologija prihodnosti. Poskusimo pa tudi vesoljski paradižnik.
Začenjamo z novo serijo, ki smo jo poimenovali kar Kmetijstvo prihodnosti. Na področju pridelave hrane nas čaka mnogo izzivov - hitra rast svetovnega prebivalstva pomeni vse večje potrebe po hrani, hkrati pa podnebne spremembe in z njimi povezani vremenski ekstremi vse bolj otežujejo pridelavo.
Neveljaven email naslov