Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki. Po tej zapleteni poti rojevanja vremenske napovedi se danes podaja Frekvenca X.
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki.
Dva, ki ju pogosto slišite ob jutranjih vremenskih napovedih na radiu, Jure Cedilnik in dr. Benedikt Strajnar, sta nas najprej vodila do prizorišča, na katerem vremenoslovci zbirajo podatke. Od vremenske hiške, ki je, mimogrede, enaka povsod po svetu, do vzletišča vremenskega balona. Balon, ki vsako jutro ob petih zapusti tla, se v višavah zelo razbohoti, tudi do velikost avtobusa. Dvigne se lahko do višine 15 kilometrov, pri tem pa prek radijske zveze pošilja podatke o temperaturi in vlažnosti posameznega sloja ozračja in smeri vetra. Danes je po svetu postavljenih 11 000 vremenskih opazovalnic, ki s številnimi sateliti, letali in ladjami nenehno polnijo svetovno meterološko podatkovno banko.
Slovenija skupaj s številnimi drugimi evropskimi meteorološkimi službami dejavno sodeluje v projektu ALADIN, rezultat katerega je meteorološki model z istim imenom. Trenutno izračunavajo meteorološki model v ločljivosti 4,4 km. To pomeni, da je realni prostor razdeljen na računske točke, pri čemer je razdalja med sosednjima točkama 4,4 km. Po navpičnici ima ta model 87 računskih ravni. Model izračunajo vsake tri ure, pri čemer vsakič uporabijo čim bolj sveže meritve. Za to, da lahko superračunalnik v kleti Arsa simulira 3 minute vremena v naravi, potrebuje dobro sekundo računalniškega časa. Ob tem se zastavlja vprašanje: Koliko zelo pametnih in hitrih matematikov bi potrebovali, da bi lahko nadomestili superračunalnik? »Nešteto,« sta enotna Cedilnik in Strajnar.
Prav na Arsu so sicer sestavili prvi superračunalnik, pri tem je pomembno vlogo odigral Jure Jerman: »Leta 1997 smo ob sodelovanju podjetja iz Ljubljane na neki podstrehi v prestolnici sestavili 20 delovnih postaj. To je bila prva večja Linux gruča v Sloveniji, pa tudi po tem smo bili prvi, da smo operativni model računali na tako povezani gruči računalnikov.«
Največje središče za operativno računanje vremena imajo sicer v Evropskem centru za srednjeročno napoved vremena v Veliki Britaniji, tam sta dve gruči s po sto tisoč računskimi jedri, kmalu načrtujejo celo petkratno razširitev sistema. Njihove podatke uporabljajo tudi pri nas tako pri neposrednem napovedovanju, kot tudi pri robnih podatkih za model Aladin.
Z Aladinom je povezana tudi zanimiva anekdota deskarja na valovih Rajka Dolinška, ki se je leta 1999 s prijatelji podal na valove v vodah Pirana, pri tem pa mu je ponagajal močan veter. Zaradi visokih valov je pristal v vodi in se celih 9 ur ni mogel do Obale. »Jaz temu rečem, da je bil to moj najdaljši pogovor z Bogom.«
Rešili so ga šele zvečer, ko se je veter malo umiril. Pozneje je povedal, da sploh ni obupal, saj mu je moč dajala tudi Aladinova napoved vetra, po kateri naj bi veter zvečer oslabel.
Konec dober, vse dobro, nas pa ob koncu potovanja po tem, kako nastane vremenska napoved, čaka še tisti zadnji korak, ko te podatke, ki jih izračuna in pozneje vizualizira računalnik, v roke dobi dežurni prognostik, v našem primeru Brane Gregorčič. Ja, vreme se ne vede vedno tako, kot je predvideno v numeričnem izračunu, tako da si je treba pustiti malo rezerve.«
Prognostik ima zahtevno nalogo – oceniti mora napovedljivost vremenskega stanja. Včasih, ko so prevladujoči počasnejši vzorci v vremenu na primer anticikloni, je namreč vreme bolj napovedljivo, včasih, zlasti kadar nas prehajajo kakšne hitre fronte ali ko se poglabljajo ciklonska območja, pa manj.
Slovenija je nasploh posebna zaradi velikega vpliva reliefa. Na gibanje zraka ima namreč relief bistven vpliv. »Vsekakor se nad majhnim območjem Slovenije srečuje toliko različnih vplivov, kot res le redkokje po svetu.«
Ne glede na muhavost vremena, ki je najbrž tudi vzrok, da v tem srednjem pasu že pregovorno radi govorimo o vremenu, pa so z desetletji vremenske napovedi v primerjavi s tistimi čisto pionirskimi postale zelo točne in zanesljive. »Na vsakih deset let razvoja pridobimo en dan več pri točnih vremenskih informacijah. Če so bile pred 40. leti zanesljive do 3 dni vnaprej, so zdaj z enako zanesljivostjo uporabne do 7 dni vnaprej.«
A ne glede na to, da lahko danes že zanesljivo napovedo vremensko prihodnost za teden vnaprej, vremenoslovci ene supermoči še vedno nimajo, pa čeprav bi si to želeli: »K sreči na vreme ne moremo vplivati, lahko se le prilagajmo temu, kar nam narava nameni.«
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki. Po tej zapleteni poti rojevanja vremenske napovedi se danes podaja Frekvenca X.
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki.
Dva, ki ju pogosto slišite ob jutranjih vremenskih napovedih na radiu, Jure Cedilnik in dr. Benedikt Strajnar, sta nas najprej vodila do prizorišča, na katerem vremenoslovci zbirajo podatke. Od vremenske hiške, ki je, mimogrede, enaka povsod po svetu, do vzletišča vremenskega balona. Balon, ki vsako jutro ob petih zapusti tla, se v višavah zelo razbohoti, tudi do velikost avtobusa. Dvigne se lahko do višine 15 kilometrov, pri tem pa prek radijske zveze pošilja podatke o temperaturi in vlažnosti posameznega sloja ozračja in smeri vetra. Danes je po svetu postavljenih 11 000 vremenskih opazovalnic, ki s številnimi sateliti, letali in ladjami nenehno polnijo svetovno meterološko podatkovno banko.
Slovenija skupaj s številnimi drugimi evropskimi meteorološkimi službami dejavno sodeluje v projektu ALADIN, rezultat katerega je meteorološki model z istim imenom. Trenutno izračunavajo meteorološki model v ločljivosti 4,4 km. To pomeni, da je realni prostor razdeljen na računske točke, pri čemer je razdalja med sosednjima točkama 4,4 km. Po navpičnici ima ta model 87 računskih ravni. Model izračunajo vsake tri ure, pri čemer vsakič uporabijo čim bolj sveže meritve. Za to, da lahko superračunalnik v kleti Arsa simulira 3 minute vremena v naravi, potrebuje dobro sekundo računalniškega časa. Ob tem se zastavlja vprašanje: Koliko zelo pametnih in hitrih matematikov bi potrebovali, da bi lahko nadomestili superračunalnik? »Nešteto,« sta enotna Cedilnik in Strajnar.
Prav na Arsu so sicer sestavili prvi superračunalnik, pri tem je pomembno vlogo odigral Jure Jerman: »Leta 1997 smo ob sodelovanju podjetja iz Ljubljane na neki podstrehi v prestolnici sestavili 20 delovnih postaj. To je bila prva večja Linux gruča v Sloveniji, pa tudi po tem smo bili prvi, da smo operativni model računali na tako povezani gruči računalnikov.«
Največje središče za operativno računanje vremena imajo sicer v Evropskem centru za srednjeročno napoved vremena v Veliki Britaniji, tam sta dve gruči s po sto tisoč računskimi jedri, kmalu načrtujejo celo petkratno razširitev sistema. Njihove podatke uporabljajo tudi pri nas tako pri neposrednem napovedovanju, kot tudi pri robnih podatkih za model Aladin.
Z Aladinom je povezana tudi zanimiva anekdota deskarja na valovih Rajka Dolinška, ki se je leta 1999 s prijatelji podal na valove v vodah Pirana, pri tem pa mu je ponagajal močan veter. Zaradi visokih valov je pristal v vodi in se celih 9 ur ni mogel do Obale. »Jaz temu rečem, da je bil to moj najdaljši pogovor z Bogom.«
Rešili so ga šele zvečer, ko se je veter malo umiril. Pozneje je povedal, da sploh ni obupal, saj mu je moč dajala tudi Aladinova napoved vetra, po kateri naj bi veter zvečer oslabel.
Konec dober, vse dobro, nas pa ob koncu potovanja po tem, kako nastane vremenska napoved, čaka še tisti zadnji korak, ko te podatke, ki jih izračuna in pozneje vizualizira računalnik, v roke dobi dežurni prognostik, v našem primeru Brane Gregorčič. Ja, vreme se ne vede vedno tako, kot je predvideno v numeričnem izračunu, tako da si je treba pustiti malo rezerve.«
Prognostik ima zahtevno nalogo – oceniti mora napovedljivost vremenskega stanja. Včasih, ko so prevladujoči počasnejši vzorci v vremenu na primer anticikloni, je namreč vreme bolj napovedljivo, včasih, zlasti kadar nas prehajajo kakšne hitre fronte ali ko se poglabljajo ciklonska območja, pa manj.
Slovenija je nasploh posebna zaradi velikega vpliva reliefa. Na gibanje zraka ima namreč relief bistven vpliv. »Vsekakor se nad majhnim območjem Slovenije srečuje toliko različnih vplivov, kot res le redkokje po svetu.«
Ne glede na muhavost vremena, ki je najbrž tudi vzrok, da v tem srednjem pasu že pregovorno radi govorimo o vremenu, pa so z desetletji vremenske napovedi v primerjavi s tistimi čisto pionirskimi postale zelo točne in zanesljive. »Na vsakih deset let razvoja pridobimo en dan več pri točnih vremenskih informacijah. Če so bile pred 40. leti zanesljive do 3 dni vnaprej, so zdaj z enako zanesljivostjo uporabne do 7 dni vnaprej.«
A ne glede na to, da lahko danes že zanesljivo napovedo vremensko prihodnost za teden vnaprej, vremenoslovci ene supermoči še vedno nimajo, pa čeprav bi si to želeli: »K sreči na vreme ne moremo vplivati, lahko se le prilagajmo temu, kar nam narava nameni.«
Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire je še precej višja. Osrednja sogovornika oddaje sta dr. Marcos Bavdž in dr. Janez Dolinšek.
“Ali živali čutijo bolečino?” je vprašanje, ki si ga bomo zastavljali v tokratni Frekvenci X. Znanstveniki in filozofi imajo glede tega različna stališča, pritrdilni odgovor nanj pa bi marsikatero človekovo dejanje postavil v slabo moralno luč. Če namreč živali ne čutijo bolečine, potem so eksperimenti na njih in njihov zakol moralno neproblematična dejanja. Če pa živali to sposobnost imajo, potem se stvari zapletejo in postanejo kočljive.
V vesolje je doslej poletelo 551 ljudi, med njimi je tudi kanadski astronavt Chris Hadfield. Hadfield je v vesolje poletel trikrat, več mesecev je bival na mednarodni vesoljski postaji, kjer je posnel tudi videospot za legendarno pesem Space Oddity. Oddajo smo pripravili v sodelovanju s Slavkom Jeričem, avtorjem podcasta Številke, ki je v studio osvetlil nekaj zanimivih statističnih dejstev povezanih s človekovim osvajanjem vesolja.
V jami v Južnoafriški republiki so pred kratkim odkrili novo vrsto človečnjaka – vrsto Homo naledi, ki naj bi po mnenju odkriteljev predstavljala do zdaj manjkajoči člen v uganki človeške evolucije. A stvar ni tako preprosta – okostje je precej nenavadno, za povrh pa znanstveniki ne znajo niti določiti, kako staro je. Kdo je bil Homo naledi in kakšna dogodivščina je bilo njegovo izkopavanje?
Življenje zvezd se zdi v marsičem fantastična zgodba narave, ki omogoča tudi naš obstoj. Razložili bomo, kako sta letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko zaokrožila razumevanje jedrskega zlivanja v notranjosti Sonca in pri tem odkrila nove lastnosti delcev z imenom nevtrini. Jedrsko zlivanje primerjamo z nasprotno reakcijo jedrske cepitve, ki poganja elektrarno v Krškem, in pojasnjujemo, da so manjši reaktorji, kot je tisti v Podgorici pri Ljubljani, nepogrešljivi v industrijskih in medicinskih preiskavah in terapijah.
Luka Ausec je doktor biologije. Tekoče bere DNK, deloma pa tudi literaturo. Navdušuje ga pregibanje telesa in možganov v vse smeri, deloma tudi navznoter. Luka je znanstvenik in raziskovalec v zasebnem sektorju. Podkaster. Na Metini listi že dve leti pripravlja MetaPHoDcast. Skupaj z Ano Slavec se pogovarjata z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Njuni sogovorniki so znanstveniki pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Kakšne so razmere med mladimi znanstveniki, kako je s komuniciranjem znanosti, kaj posluša Luka?
Potem ko se je majhna ekipa znanstvenikov z univerze Zahodna Virginija lotila preverjanja, kako neki Volkswagnu uspe izdelati tako dobre motorje, je tega avtomobilskega velikana nepričakovano ujela tudi pri goljufanju in zavajanju glede izpustov iz svojih dizelskih vozil. To pot na tnalu ni bil zloglasni ogljikov dioksid, temveč dušikovi oksidi. Kako točno je Volkswagen goljufal in kako so ga ujeli, s čim vse naši avtomobili onesnažujejo ozračje in ali so bencinski motorji čistejši od dizelski, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.
Smo v tednu razglasitev letošnjih dobitnikov Nobelovih nagrad. Na področju medicine so nagrado prinesla zdravila za zdravljenje malarije in nekaterih parazitskih bolezni, v fiziki je odbor najbolj prepričalo odkritje, da nevtrini, ena izmed skupin osnovnih delcev, vendarle imajo maso, v kemiji pa letos odmevajo dosežki pri odpravljanja poškodb DNK. Pogovarjali smo se tudi s prevajalko del Svetlane Aleksijevič, letošnje Nobelove nagrajenke za književnost.
Nič več izgubljenih ali pozabljenih ključev, nič več ukradenih denarnic in predvsem nič več prepoznih diagnoz bolezni. Kako, se sprašujete? Z mikročipiranjem ljudi. Strokovnjaki obljubljajo, da bo imelo vstavljanje mikročipov v človeško telo v prihodnosti velik, verjetno tudi ugoden vpliv na naše življenje. Kakšna pa so etična, medicinska in varnostna vprašanja o takšni praksi, ki ni videti le kot običajna modna muha
Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.
V Ljubljani ta teden poteka največja letna konferenca fizike visokih energij "Lepton Photon". Morda lahko pričakujemo nove rezultate z Velikega hadronskega trkalnika v Ženevi na poti do nove fizike, konferenca pa bo ponudila tudi poljudno predavanje očeta inflacijske kozmologije Alana Gutha z MIT.
V Ljubljani ta teden poteka največja letna konferenca fizike visokih energij "Lepton Photon". Morda lahko pričakujemo nove rezultate z Velikega hadronskega trkalnika v Ženevi na poti do nove fizike, konferenca pa bo ponudila tudi poljudno predavanje očeta inflacijske kozmologije Alana Gutha z MIT.
Ta teden sta v slovenski znanstveni skupnosti odmevala dva dosežka – raziskovalci Kemijskega inštituta so s posebnim katalizatorjem za pretvorbo biorazgradljivih odpadkov v biogoriva prepričali žirijo na mednarodnem tekmovanju Royal Society of Chemistry, raziskovalec z Inštituta Jožefa Štefana pa je nato sredi tedna pritegnil precejšnjo mednarodno medijsko pozornost z odkritjem, da je v človeške celice mogoče vstaviti laserje.
Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Instituta Jožef Stefan so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno zaključili projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice. Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja kamiona na parkirišču in odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.
Globalne koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi so letos presegle 400 delcev na milijon, to je vrednost, kakršne v geološki zgodovini ne pomnimo vsaj štiri milijone let.
Po napovedih mednarodnega denarnega sklada bo do leta 2050 na dva zaposlena prišel en upokojenec, v Sloveniji pa celo en zaposleni na enega upokojenca. Predvsem starejši bodo tako potrebovali vse več tehnične pomoči, zato je razvijanje pametnih tehnoloških sistemov in umetne inteligence zelo pomembno. Udeležili smo se predstavitve projekta inLIFE, v okviru katerega ob pomoči stanovalcev DS Fužine izpopolnjujejo pametne sisteme za pomoč starostnikom. Gost oddaje je vodja projekta dr. Matjaž Gams z Inštituta Jožef Stefan.
Tokrat smo se spustili v najnižje nadstropje narave, med njene osnovne gradnike. Gostili smo profesorja Boštjana Goloba s Fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani, ki je eden vodilnih znanstvenikov v fiziki osnovnih delcev. S kolegi na velikem pospeševalniku elektronov in pozitronov v japonski Tsukubi raziskuje doslej neznane procese in delce, kot so na primer supersimetrični delci. Več let je vodil raziskave delcev, ki jih sestavljajo čarobni kvarki. Prepričan je, da bomo prišli do nepričakovanih odkritij, morda neznanih delcev iz katerih je temna snov, ki jo je v vesolju veliko več kot običajne snovi, iz katere smo ljudje, Zemlja in zvezde. Prof. dr. Boštjan Golob je bil gost v Frekvenci X na Valu 202.
Na osnovi več raziskav danes vemo, da se ljudje bistveno lepše obnašajo, ko vedo ali vsaj slutijo, da jih nekdo opazuje. Že zgolj občutek, da smo opazovani, bo povzročil, da se bomo povsem intuitivno začeli obnašati bolj v skladu z družbenimi normami okolja, v katerem živimo. Ali še sploh potrebujemo zasebnost, prostor, kjer nismo nadzorovani? Kakšen je pomen zasebnosti na delovanje družbe?
Razumevanje človeških možganov v znanosti predstavlja enega največjih izzivov 21. stoletja. Prav zato je Evropska komisija v začetku leta 2013 konzorciju partnerjev projekta Človeški možgani oziroma angleško »The Human Brain Project« namenila kar milijardo evrov za izdelavo podrobnega načrta delovanja človeških možganov in njegove računalniške simulacije. Projekt je največji evropski vložek v znanost v naslednjih 10 letih, kako napreduje, pa se bomo v četrtek popoldne pogovarjali z njegovim izvršnim direktorjem dr. Richardom Frackowiakom. V oddaji bomo namenili pozornost tudi najbolj vročim točkam na področju raziskav v nevroznanosti in kam raziskovalno merijo slovenski nevroznanstveniki. Več v Frekvenci X ta četrtek ob 17ih in 10 minut na Valu 202.
Nevropsihologi raziskujejo, kje in kako v naših možganih nastajajo prepričanja in predstave ter zakaj jih je tako težko spreminjati, četudi so kdaj dokazano zmotna. Karkoli verjamete, vas to pomirja in pomaga pri razlaganju sveta. Gost Frekvence X bo avtor knjige Moč prepričanja, nevropsiholog profesor dr. Peter Halligan z Univerze v Cardiffu.
Neveljaven email naslov