Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred tednom je v znanstveni reviji Nature izšla odmevna objava o tem, da bi lahko življenje na Zemlji obstajalo do tudi pred 4,2 milijarde let, kar je komaj nekaj 100 milijonov let po nastanku našega planeta! Če bo odkritje potrjeno, bo to po mnenju strokovnjakov vsekakor zatreslo dozdajšnje vedenje o vzniku življenja na našem planetu. A ne le to – kaj bi to lahko pomenilo tudi z vidika nastanka življenja drugod v našem Osončju? Za Mars in Venero je namreč znano, da naj bi bila takrat glede na atmosfero in vodo veliko prijaznejši okolji … Frekvenca X je med drugim obiskala tudi največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu, imajo jo kar na obrobju Ljubljane!
Pred tednom je v znanstveni reviji Nature izšla odmevna objava o tem, da bi lahko življenje na Zemlji obstajalo do tudi pred skoraj 4,3 milijarde let, kar je komaj nekaj 100 milijonov let po nastanku našega planeta! Če bo odkritje potrjeno, bo to po mnenju strokovnjakov vsekakor zatreslo dozdajšnje vedenje o vzniku življenja na Zemlji. A ne le to – kaj bi to lahko pomenilo tudi z vidika nastanka življenja drugod v našem Osončju?
Gre za pas kamnin z nenavadnim imenom Nuvvuagittuq ob Hudsonovem zalivu v Kanadi, ki so ga v preteklosti razglasili za najstarejši kraj na svetu. Tam ležijo ostanki prastare geološke preteklosti, ki so kljub burni zemeljski geološki zgodovini ostali nedotaknjeni več milijard let.
Raziskavo je vodil profesor na britanski univerzi UCL, University College London, dr. Dominic Papineau, ki ocenjuje, da so na terenu naleteli na kamnine, stare od 3,8 do skoraj 4,3 milijarde let. Pri laboratorijski raziskavi so jih narezali na drobne rezine, pri tem pa našli mikrofosile oziroma filamente in kot las tanke cevke železovega oksida ali hematita, ki jih lahko še danes najdemo pri bakterijah v bližini globokomorskih termalnih vrelcev. Prav tu pa se v sklepanju raziskovalcev zgodi preobrat. Kaj če to niso samo skale in ostanki nežive narave? Kaj če gre za več kot štiri milijarde let stare ostanke mikroorganizmov?
»Kot na vsako tako zelo medijsko odmevno in do neke mere kontroverzno raziskavo se znanstvena skupnost odzove z mero zdrave skepse,« odkritje z zadržkom komentira biolog na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Cene Gostinčar. Kljub temu pa je po njegovem odkritje zanimivo, »če bo potrjeno, bo bistveno spremenilo naše razumevanje nastanka našega življenja«.
Kot je pojasnil, »govorimo o mikroorganizmih, ki naj bi rasli okrog podvodnih globokomorskih vrelcev termalne vode, takšne ekosisteme poznamo še danes v globokem morju, kjer je z različnimi minerali bogata voda. Tam živi cel kup različnih mikroorganizmov, ki pa so za naše pojmovanje življenja precej nenavadni.« Nenavadni zato, ker so se morali znajti nekako brez kisika, brez fotosinteze.
Eno od bolj vznemirljivih vprašanj, povezanih z objavo odkritja prejšnji teden, je tudi tole: Če bi življenje na našem planetu zares obstajalo komaj nekaj sto milijonov let po njegovem nastanku, bi to lahko sovpadalo z nastankom življenja drugod v našem Osončju? Za Mars in Venero je namreč znano, da naj bi bila takrat glede na atmosfero in vodo veliko prijaznejši okolji. Kot pravi Papineau, znanstvena skupnost že dlje časa predvideva, da so bile tako na Marsu, Veneri kot na še nekaterih lunah Saturna in Jupitra razmere kar lep čas ugodne za nastanek življenja. Če se je kaj res razvilo, seveda res preprostega in primitivnega, pa bodo pokazale nove in natančnejše vesoljske misije.
Na Biotehniški fakulteti smo obiskali tudi največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. V njej hranijo glive, ki uspevajo v ekstremno slanih, hladnih ali pa celo ekstremno vročih pogojih, višjih od vrelišča.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Pred tednom je v znanstveni reviji Nature izšla odmevna objava o tem, da bi lahko življenje na Zemlji obstajalo do tudi pred 4,2 milijarde let, kar je komaj nekaj 100 milijonov let po nastanku našega planeta! Če bo odkritje potrjeno, bo to po mnenju strokovnjakov vsekakor zatreslo dozdajšnje vedenje o vzniku življenja na našem planetu. A ne le to – kaj bi to lahko pomenilo tudi z vidika nastanka življenja drugod v našem Osončju? Za Mars in Venero je namreč znano, da naj bi bila takrat glede na atmosfero in vodo veliko prijaznejši okolji … Frekvenca X je med drugim obiskala tudi največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu, imajo jo kar na obrobju Ljubljane!
Pred tednom je v znanstveni reviji Nature izšla odmevna objava o tem, da bi lahko življenje na Zemlji obstajalo do tudi pred skoraj 4,3 milijarde let, kar je komaj nekaj 100 milijonov let po nastanku našega planeta! Če bo odkritje potrjeno, bo to po mnenju strokovnjakov vsekakor zatreslo dozdajšnje vedenje o vzniku življenja na Zemlji. A ne le to – kaj bi to lahko pomenilo tudi z vidika nastanka življenja drugod v našem Osončju?
Gre za pas kamnin z nenavadnim imenom Nuvvuagittuq ob Hudsonovem zalivu v Kanadi, ki so ga v preteklosti razglasili za najstarejši kraj na svetu. Tam ležijo ostanki prastare geološke preteklosti, ki so kljub burni zemeljski geološki zgodovini ostali nedotaknjeni več milijard let.
Raziskavo je vodil profesor na britanski univerzi UCL, University College London, dr. Dominic Papineau, ki ocenjuje, da so na terenu naleteli na kamnine, stare od 3,8 do skoraj 4,3 milijarde let. Pri laboratorijski raziskavi so jih narezali na drobne rezine, pri tem pa našli mikrofosile oziroma filamente in kot las tanke cevke železovega oksida ali hematita, ki jih lahko še danes najdemo pri bakterijah v bližini globokomorskih termalnih vrelcev. Prav tu pa se v sklepanju raziskovalcev zgodi preobrat. Kaj če to niso samo skale in ostanki nežive narave? Kaj če gre za več kot štiri milijarde let stare ostanke mikroorganizmov?
»Kot na vsako tako zelo medijsko odmevno in do neke mere kontroverzno raziskavo se znanstvena skupnost odzove z mero zdrave skepse,« odkritje z zadržkom komentira biolog na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Cene Gostinčar. Kljub temu pa je po njegovem odkritje zanimivo, »če bo potrjeno, bo bistveno spremenilo naše razumevanje nastanka našega življenja«.
Kot je pojasnil, »govorimo o mikroorganizmih, ki naj bi rasli okrog podvodnih globokomorskih vrelcev termalne vode, takšne ekosisteme poznamo še danes v globokem morju, kjer je z različnimi minerali bogata voda. Tam živi cel kup različnih mikroorganizmov, ki pa so za naše pojmovanje življenja precej nenavadni.« Nenavadni zato, ker so se morali znajti nekako brez kisika, brez fotosinteze.
Eno od bolj vznemirljivih vprašanj, povezanih z objavo odkritja prejšnji teden, je tudi tole: Če bi življenje na našem planetu zares obstajalo komaj nekaj sto milijonov let po njegovem nastanku, bi to lahko sovpadalo z nastankom življenja drugod v našem Osončju? Za Mars in Venero je namreč znano, da naj bi bila takrat glede na atmosfero in vodo veliko prijaznejši okolji. Kot pravi Papineau, znanstvena skupnost že dlje časa predvideva, da so bile tako na Marsu, Veneri kot na še nekaterih lunah Saturna in Jupitra razmere kar lep čas ugodne za nastanek življenja. Če se je kaj res razvilo, seveda res preprostega in primitivnega, pa bodo pokazale nove in natančnejše vesoljske misije.
Na Biotehniški fakulteti smo obiskali tudi največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. V njej hranijo glive, ki uspevajo v ekstremno slanih, hladnih ali pa celo ekstremno vročih pogojih, višjih od vrelišča.
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Neveljaven email naslov