Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred tednom je v znanstveni reviji Nature izšla odmevna objava o tem, da bi lahko življenje na Zemlji obstajalo do tudi pred 4,2 milijarde let, kar je komaj nekaj 100 milijonov let po nastanku našega planeta! Če bo odkritje potrjeno, bo to po mnenju strokovnjakov vsekakor zatreslo dozdajšnje vedenje o vzniku življenja na našem planetu. A ne le to – kaj bi to lahko pomenilo tudi z vidika nastanka življenja drugod v našem Osončju? Za Mars in Venero je namreč znano, da naj bi bila takrat glede na atmosfero in vodo veliko prijaznejši okolji … Frekvenca X je med drugim obiskala tudi največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu, imajo jo kar na obrobju Ljubljane!
Pred tednom je v znanstveni reviji Nature izšla odmevna objava o tem, da bi lahko življenje na Zemlji obstajalo do tudi pred skoraj 4,3 milijarde let, kar je komaj nekaj 100 milijonov let po nastanku našega planeta! Če bo odkritje potrjeno, bo to po mnenju strokovnjakov vsekakor zatreslo dozdajšnje vedenje o vzniku življenja na Zemlji. A ne le to – kaj bi to lahko pomenilo tudi z vidika nastanka življenja drugod v našem Osončju?
Gre za pas kamnin z nenavadnim imenom Nuvvuagittuq ob Hudsonovem zalivu v Kanadi, ki so ga v preteklosti razglasili za najstarejši kraj na svetu. Tam ležijo ostanki prastare geološke preteklosti, ki so kljub burni zemeljski geološki zgodovini ostali nedotaknjeni več milijard let.
Raziskavo je vodil profesor na britanski univerzi UCL, University College London, dr. Dominic Papineau, ki ocenjuje, da so na terenu naleteli na kamnine, stare od 3,8 do skoraj 4,3 milijarde let. Pri laboratorijski raziskavi so jih narezali na drobne rezine, pri tem pa našli mikrofosile oziroma filamente in kot las tanke cevke železovega oksida ali hematita, ki jih lahko še danes najdemo pri bakterijah v bližini globokomorskih termalnih vrelcev. Prav tu pa se v sklepanju raziskovalcev zgodi preobrat. Kaj če to niso samo skale in ostanki nežive narave? Kaj če gre za več kot štiri milijarde let stare ostanke mikroorganizmov?
»Kot na vsako tako zelo medijsko odmevno in do neke mere kontroverzno raziskavo se znanstvena skupnost odzove z mero zdrave skepse,« odkritje z zadržkom komentira biolog na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Cene Gostinčar. Kljub temu pa je po njegovem odkritje zanimivo, »če bo potrjeno, bo bistveno spremenilo naše razumevanje nastanka našega življenja«.
Kot je pojasnil, »govorimo o mikroorganizmih, ki naj bi rasli okrog podvodnih globokomorskih vrelcev termalne vode, takšne ekosisteme poznamo še danes v globokem morju, kjer je z različnimi minerali bogata voda. Tam živi cel kup različnih mikroorganizmov, ki pa so za naše pojmovanje življenja precej nenavadni.« Nenavadni zato, ker so se morali znajti nekako brez kisika, brez fotosinteze.
Eno od bolj vznemirljivih vprašanj, povezanih z objavo odkritja prejšnji teden, je tudi tole: Če bi življenje na našem planetu zares obstajalo komaj nekaj sto milijonov let po njegovem nastanku, bi to lahko sovpadalo z nastankom življenja drugod v našem Osončju? Za Mars in Venero je namreč znano, da naj bi bila takrat glede na atmosfero in vodo veliko prijaznejši okolji. Kot pravi Papineau, znanstvena skupnost že dlje časa predvideva, da so bile tako na Marsu, Veneri kot na še nekaterih lunah Saturna in Jupitra razmere kar lep čas ugodne za nastanek življenja. Če se je kaj res razvilo, seveda res preprostega in primitivnega, pa bodo pokazale nove in natančnejše vesoljske misije.
Na Biotehniški fakulteti smo obiskali tudi največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. V njej hranijo glive, ki uspevajo v ekstremno slanih, hladnih ali pa celo ekstremno vročih pogojih, višjih od vrelišča.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Pred tednom je v znanstveni reviji Nature izšla odmevna objava o tem, da bi lahko življenje na Zemlji obstajalo do tudi pred 4,2 milijarde let, kar je komaj nekaj 100 milijonov let po nastanku našega planeta! Če bo odkritje potrjeno, bo to po mnenju strokovnjakov vsekakor zatreslo dozdajšnje vedenje o vzniku življenja na našem planetu. A ne le to – kaj bi to lahko pomenilo tudi z vidika nastanka življenja drugod v našem Osončju? Za Mars in Venero je namreč znano, da naj bi bila takrat glede na atmosfero in vodo veliko prijaznejši okolji … Frekvenca X je med drugim obiskala tudi največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu, imajo jo kar na obrobju Ljubljane!
Pred tednom je v znanstveni reviji Nature izšla odmevna objava o tem, da bi lahko življenje na Zemlji obstajalo do tudi pred skoraj 4,3 milijarde let, kar je komaj nekaj 100 milijonov let po nastanku našega planeta! Če bo odkritje potrjeno, bo to po mnenju strokovnjakov vsekakor zatreslo dozdajšnje vedenje o vzniku življenja na Zemlji. A ne le to – kaj bi to lahko pomenilo tudi z vidika nastanka življenja drugod v našem Osončju?
Gre za pas kamnin z nenavadnim imenom Nuvvuagittuq ob Hudsonovem zalivu v Kanadi, ki so ga v preteklosti razglasili za najstarejši kraj na svetu. Tam ležijo ostanki prastare geološke preteklosti, ki so kljub burni zemeljski geološki zgodovini ostali nedotaknjeni več milijard let.
Raziskavo je vodil profesor na britanski univerzi UCL, University College London, dr. Dominic Papineau, ki ocenjuje, da so na terenu naleteli na kamnine, stare od 3,8 do skoraj 4,3 milijarde let. Pri laboratorijski raziskavi so jih narezali na drobne rezine, pri tem pa našli mikrofosile oziroma filamente in kot las tanke cevke železovega oksida ali hematita, ki jih lahko še danes najdemo pri bakterijah v bližini globokomorskih termalnih vrelcev. Prav tu pa se v sklepanju raziskovalcev zgodi preobrat. Kaj če to niso samo skale in ostanki nežive narave? Kaj če gre za več kot štiri milijarde let stare ostanke mikroorganizmov?
»Kot na vsako tako zelo medijsko odmevno in do neke mere kontroverzno raziskavo se znanstvena skupnost odzove z mero zdrave skepse,« odkritje z zadržkom komentira biolog na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Cene Gostinčar. Kljub temu pa je po njegovem odkritje zanimivo, »če bo potrjeno, bo bistveno spremenilo naše razumevanje nastanka našega življenja«.
Kot je pojasnil, »govorimo o mikroorganizmih, ki naj bi rasli okrog podvodnih globokomorskih vrelcev termalne vode, takšne ekosisteme poznamo še danes v globokem morju, kjer je z različnimi minerali bogata voda. Tam živi cel kup različnih mikroorganizmov, ki pa so za naše pojmovanje življenja precej nenavadni.« Nenavadni zato, ker so se morali znajti nekako brez kisika, brez fotosinteze.
Eno od bolj vznemirljivih vprašanj, povezanih z objavo odkritja prejšnji teden, je tudi tole: Če bi življenje na našem planetu zares obstajalo komaj nekaj sto milijonov let po njegovem nastanku, bi to lahko sovpadalo z nastankom življenja drugod v našem Osončju? Za Mars in Venero je namreč znano, da naj bi bila takrat glede na atmosfero in vodo veliko prijaznejši okolji. Kot pravi Papineau, znanstvena skupnost že dlje časa predvideva, da so bile tako na Marsu, Veneri kot na še nekaterih lunah Saturna in Jupitra razmere kar lep čas ugodne za nastanek življenja. Če se je kaj res razvilo, seveda res preprostega in primitivnega, pa bodo pokazale nove in natančnejše vesoljske misije.
Na Biotehniški fakulteti smo obiskali tudi največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. V njej hranijo glive, ki uspevajo v ekstremno slanih, hladnih ali pa celo ekstremno vročih pogojih, višjih od vrelišča.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Neveljaven email naslov