Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupina slovenske raziskovalke odkrila eno od najstarejših galaksij, ki je posebna zato, ker je navadna.
Skupina slovenske raziskovalke odkrila eno od najstarejših galaksij, ki je posebna zato, ker je navadna
Mednarodna raziskovalna skupina, ki jo vodi mlada slovenska astrofizičarka in profesorica na Univerzi v Kaliforniji Maruša Bradač, je po več letih opazovanj na teleskopih Hubble v vesolju in Keck na Havajih z objavo v reviji Nature Astronomy razglasila nov pomemben preboj v našem poznavanju zgodovine vesolja. Odkrili so eno od najstarejših galaksij na samem robu vesolja, ki je nenavadna zato, ker je pravzaprav – navadna. In take je najtežje opazovati.
»Ko opazujemo objekte v vesolju, najpogosteje vidimo tiste največje, najbolj svetle, ki oddajo največ svetlobe,« je pojasnila Bradačeva. Toda po njih težko sklepamo o tem, kakšne so tiste galaksije, ki predstavljajo povprečno populacijo v nekem obdobju vesolja. Z njimi si torej težje ustvarimo predstavo o sestavi vesolja. »Podobno je pri zvezdah. Najpogosteje vidimo najsvetlejše, tiste, ki so blizu, o navadnih zvezdah, kot je na primer Sonce, pa nam povedo bolj malo.«
Galaksija (poimenovali so jo MACS1423-z7p64) je temna in ena od prvih znanih, ki so nastale v vesolju. Za odkritje je bil najbolj zaslužen podiplomski študent Maruše Bradač Austin Hoag.
Vesolje, ki je nastalo pred 13,8 milijarde let, se je v svojem otroškem obdobju redčilo in hladilo, predstavljamo si ga lahko kot temno megleno prostranost, skozi katero se slabo vidi. »Galaksija, ki jo je odkrila Marušina skupina, je ena od prvih galaksij, ki so osvetlile mlado vesolje. Gre za fundamentalen dogodek,« je pojasnil profesor Tomaž Zwitter (FMF).
Gre za tako imenovano gravitacijsko lečenje, pri čemer je ključno vlogo odigrala jata galaksij med to na novo odkrito galaksijo in nami. »Ta jata deluje kot povečevalno steklo, ki je okrepilo svetlobo,« je pojasnila Bradačeva. Brez tega trika tudi z najbolj zmogljivimi teleskopi, ki so trenutno na voljo, te galaksije ne bi mogli videti. Maruša Bradač se je sicer v preteklosti že večkrat ukvarjala s te vrste lečenjem.
Doma se da sistem gravitacijskega lečenja lepo ponazoriti s pogledamo skozi vrat kozarca. Če pogledamo svečo skozi pecelj kozarca, bomo – podobno kot se to zgodi pri gravitacijskem lečenju – videli večkratno sliko te sveče.
K tovrstnim odkritjem po eni strani pripomore vse bolj zmogljiva raziskovalna oprema astronomov, ključne preboje pa po drugi strani omogočajo tudi vse bolj zmogljiva orodja za obdelavo ogromne količine podatkov. »Najti takšno galaksijo je kot da bi iskali iglo na drugem koncu vesolja,« je bil ob tem ilustrativen Zwitter. Z obdelavo masovne količine podatkov se astronomi po njegovem pogostokrat podajajo do same meje mogočega, pri tem pa po njegovem – včasih nevede – razvijajo tudi nove tehnike raziskovanja.
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Skupina slovenske raziskovalke odkrila eno od najstarejših galaksij, ki je posebna zato, ker je navadna.
Skupina slovenske raziskovalke odkrila eno od najstarejših galaksij, ki je posebna zato, ker je navadna
Mednarodna raziskovalna skupina, ki jo vodi mlada slovenska astrofizičarka in profesorica na Univerzi v Kaliforniji Maruša Bradač, je po več letih opazovanj na teleskopih Hubble v vesolju in Keck na Havajih z objavo v reviji Nature Astronomy razglasila nov pomemben preboj v našem poznavanju zgodovine vesolja. Odkrili so eno od najstarejših galaksij na samem robu vesolja, ki je nenavadna zato, ker je pravzaprav – navadna. In take je najtežje opazovati.
»Ko opazujemo objekte v vesolju, najpogosteje vidimo tiste največje, najbolj svetle, ki oddajo največ svetlobe,« je pojasnila Bradačeva. Toda po njih težko sklepamo o tem, kakšne so tiste galaksije, ki predstavljajo povprečno populacijo v nekem obdobju vesolja. Z njimi si torej težje ustvarimo predstavo o sestavi vesolja. »Podobno je pri zvezdah. Najpogosteje vidimo najsvetlejše, tiste, ki so blizu, o navadnih zvezdah, kot je na primer Sonce, pa nam povedo bolj malo.«
Galaksija (poimenovali so jo MACS1423-z7p64) je temna in ena od prvih znanih, ki so nastale v vesolju. Za odkritje je bil najbolj zaslužen podiplomski študent Maruše Bradač Austin Hoag.
Vesolje, ki je nastalo pred 13,8 milijarde let, se je v svojem otroškem obdobju redčilo in hladilo, predstavljamo si ga lahko kot temno megleno prostranost, skozi katero se slabo vidi. »Galaksija, ki jo je odkrila Marušina skupina, je ena od prvih galaksij, ki so osvetlile mlado vesolje. Gre za fundamentalen dogodek,« je pojasnil profesor Tomaž Zwitter (FMF).
Gre za tako imenovano gravitacijsko lečenje, pri čemer je ključno vlogo odigrala jata galaksij med to na novo odkrito galaksijo in nami. »Ta jata deluje kot povečevalno steklo, ki je okrepilo svetlobo,« je pojasnila Bradačeva. Brez tega trika tudi z najbolj zmogljivimi teleskopi, ki so trenutno na voljo, te galaksije ne bi mogli videti. Maruša Bradač se je sicer v preteklosti že večkrat ukvarjala s te vrste lečenjem.
Doma se da sistem gravitacijskega lečenja lepo ponazoriti s pogledamo skozi vrat kozarca. Če pogledamo svečo skozi pecelj kozarca, bomo – podobno kot se to zgodi pri gravitacijskem lečenju – videli večkratno sliko te sveče.
K tovrstnim odkritjem po eni strani pripomore vse bolj zmogljiva raziskovalna oprema astronomov, ključne preboje pa po drugi strani omogočajo tudi vse bolj zmogljiva orodja za obdelavo ogromne količine podatkov. »Najti takšno galaksijo je kot da bi iskali iglo na drugem koncu vesolja,« je bil ob tem ilustrativen Zwitter. Z obdelavo masovne količine podatkov se astronomi po njegovem pogostokrat podajajo do same meje mogočega, pri tem pa po njegovem – včasih nevede – razvijajo tudi nove tehnike raziskovanja.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Neveljaven email naslov