Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupina slovenske raziskovalke odkrila eno od najstarejših galaksij, ki je posebna zato, ker je navadna.
Skupina slovenske raziskovalke odkrila eno od najstarejših galaksij, ki je posebna zato, ker je navadna
Mednarodna raziskovalna skupina, ki jo vodi mlada slovenska astrofizičarka in profesorica na Univerzi v Kaliforniji Maruša Bradač, je po več letih opazovanj na teleskopih Hubble v vesolju in Keck na Havajih z objavo v reviji Nature Astronomy razglasila nov pomemben preboj v našem poznavanju zgodovine vesolja. Odkrili so eno od najstarejših galaksij na samem robu vesolja, ki je nenavadna zato, ker je pravzaprav – navadna. In take je najtežje opazovati.
»Ko opazujemo objekte v vesolju, najpogosteje vidimo tiste največje, najbolj svetle, ki oddajo največ svetlobe,« je pojasnila Bradačeva. Toda po njih težko sklepamo o tem, kakšne so tiste galaksije, ki predstavljajo povprečno populacijo v nekem obdobju vesolja. Z njimi si torej težje ustvarimo predstavo o sestavi vesolja. »Podobno je pri zvezdah. Najpogosteje vidimo najsvetlejše, tiste, ki so blizu, o navadnih zvezdah, kot je na primer Sonce, pa nam povedo bolj malo.«
Galaksija (poimenovali so jo MACS1423-z7p64) je temna in ena od prvih znanih, ki so nastale v vesolju. Za odkritje je bil najbolj zaslužen podiplomski študent Maruše Bradač Austin Hoag.
Vesolje, ki je nastalo pred 13,8 milijarde let, se je v svojem otroškem obdobju redčilo in hladilo, predstavljamo si ga lahko kot temno megleno prostranost, skozi katero se slabo vidi. »Galaksija, ki jo je odkrila Marušina skupina, je ena od prvih galaksij, ki so osvetlile mlado vesolje. Gre za fundamentalen dogodek,« je pojasnil profesor Tomaž Zwitter (FMF).
Gre za tako imenovano gravitacijsko lečenje, pri čemer je ključno vlogo odigrala jata galaksij med to na novo odkrito galaksijo in nami. »Ta jata deluje kot povečevalno steklo, ki je okrepilo svetlobo,« je pojasnila Bradačeva. Brez tega trika tudi z najbolj zmogljivimi teleskopi, ki so trenutno na voljo, te galaksije ne bi mogli videti. Maruša Bradač se je sicer v preteklosti že večkrat ukvarjala s te vrste lečenjem.
Doma se da sistem gravitacijskega lečenja lepo ponazoriti s pogledamo skozi vrat kozarca. Če pogledamo svečo skozi pecelj kozarca, bomo – podobno kot se to zgodi pri gravitacijskem lečenju – videli večkratno sliko te sveče.
K tovrstnim odkritjem po eni strani pripomore vse bolj zmogljiva raziskovalna oprema astronomov, ključne preboje pa po drugi strani omogočajo tudi vse bolj zmogljiva orodja za obdelavo ogromne količine podatkov. »Najti takšno galaksijo je kot da bi iskali iglo na drugem koncu vesolja,« je bil ob tem ilustrativen Zwitter. Z obdelavo masovne količine podatkov se astronomi po njegovem pogostokrat podajajo do same meje mogočega, pri tem pa po njegovem – včasih nevede – razvijajo tudi nove tehnike raziskovanja.
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Skupina slovenske raziskovalke odkrila eno od najstarejših galaksij, ki je posebna zato, ker je navadna.
Skupina slovenske raziskovalke odkrila eno od najstarejših galaksij, ki je posebna zato, ker je navadna
Mednarodna raziskovalna skupina, ki jo vodi mlada slovenska astrofizičarka in profesorica na Univerzi v Kaliforniji Maruša Bradač, je po več letih opazovanj na teleskopih Hubble v vesolju in Keck na Havajih z objavo v reviji Nature Astronomy razglasila nov pomemben preboj v našem poznavanju zgodovine vesolja. Odkrili so eno od najstarejših galaksij na samem robu vesolja, ki je nenavadna zato, ker je pravzaprav – navadna. In take je najtežje opazovati.
»Ko opazujemo objekte v vesolju, najpogosteje vidimo tiste največje, najbolj svetle, ki oddajo največ svetlobe,« je pojasnila Bradačeva. Toda po njih težko sklepamo o tem, kakšne so tiste galaksije, ki predstavljajo povprečno populacijo v nekem obdobju vesolja. Z njimi si torej težje ustvarimo predstavo o sestavi vesolja. »Podobno je pri zvezdah. Najpogosteje vidimo najsvetlejše, tiste, ki so blizu, o navadnih zvezdah, kot je na primer Sonce, pa nam povedo bolj malo.«
Galaksija (poimenovali so jo MACS1423-z7p64) je temna in ena od prvih znanih, ki so nastale v vesolju. Za odkritje je bil najbolj zaslužen podiplomski študent Maruše Bradač Austin Hoag.
Vesolje, ki je nastalo pred 13,8 milijarde let, se je v svojem otroškem obdobju redčilo in hladilo, predstavljamo si ga lahko kot temno megleno prostranost, skozi katero se slabo vidi. »Galaksija, ki jo je odkrila Marušina skupina, je ena od prvih galaksij, ki so osvetlile mlado vesolje. Gre za fundamentalen dogodek,« je pojasnil profesor Tomaž Zwitter (FMF).
Gre za tako imenovano gravitacijsko lečenje, pri čemer je ključno vlogo odigrala jata galaksij med to na novo odkrito galaksijo in nami. »Ta jata deluje kot povečevalno steklo, ki je okrepilo svetlobo,« je pojasnila Bradačeva. Brez tega trika tudi z najbolj zmogljivimi teleskopi, ki so trenutno na voljo, te galaksije ne bi mogli videti. Maruša Bradač se je sicer v preteklosti že večkrat ukvarjala s te vrste lečenjem.
Doma se da sistem gravitacijskega lečenja lepo ponazoriti s pogledamo skozi vrat kozarca. Če pogledamo svečo skozi pecelj kozarca, bomo – podobno kot se to zgodi pri gravitacijskem lečenju – videli večkratno sliko te sveče.
K tovrstnim odkritjem po eni strani pripomore vse bolj zmogljiva raziskovalna oprema astronomov, ključne preboje pa po drugi strani omogočajo tudi vse bolj zmogljiva orodja za obdelavo ogromne količine podatkov. »Najti takšno galaksijo je kot da bi iskali iglo na drugem koncu vesolja,« je bil ob tem ilustrativen Zwitter. Z obdelavo masovne količine podatkov se astronomi po njegovem pogostokrat podajajo do same meje mogočega, pri tem pa po njegovem – včasih nevede – razvijajo tudi nove tehnike raziskovanja.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Neveljaven email naslov