Na obisk v tokratno Frekvenco prihaja računalniška genialka, dekle, ki je tekom svoje študijske poti rokovalo samo in izključno z deseticami. Podoktorska študentka na Stanfordu stavi na področji bioinformatike in računske biologije, ki po njenem na široko odpirata pot v personalizirano medicino prihodnosti. Pri svojih 27 letih je še vedno kot otrok radovedno nenasitna za vsakršnim novim znanjem, pri čemer delo enači s prostim časom in svoje profesionalno poslanstvo s sanjami.

Računalniška genialka, dekle, ki je tekom svoje študijske poti rokovalo samo in izključno z deseticami

Marinka Žitnik je podoktorska študentka na Stanfordu. Stavi na področji bioinformatike in računske biologije, ki po njenem na široko odpirata pot v personalizirano medicino prihodnosti. Pri svojih 27 letih je še vedno kot otrok radovedna in nenasitna za vsakršnim novim znanjem, pri čemer delo enači s prostim časom in svoje profesionalno poslanstvo s sanjami. Je tudi ena izmed letošnjih dobitnikov zlatega znaka Jožefa Stefana.

Digitalne veščine so abeceda sodobne družbe

Tako kot smo se nekoč učili brati in pisati črke, se moramo danes naučiti osnov programiranja in računalništva. “A ne le programiranja, ampak načina sistematičnega, algoritmičnega razmišljanja. Zdaj je tehnologija prisotna na skoraj vseh področjih. Algoritmi so pomembni za zgodovino, biologijo, novinarstvo … tovrstno znanje je vse bolj pomembno za napredek.”

Marinka je pozornost vzbudila že med študijem, ko se je o njej širil sloves “tiste, ki še kar vztraja pri povprečni oceni deset”. In tako je ostalo do konca.

Radovednost me je vodila naprej in dobra ocena je temu sledila. Naključno se je zgodilo, da so padale le desetke.

Zlati znak Jožefa Štefana

To prestižno odlikovanje, ki ga podeljujejo za najboljša doktorska dela na področju naravoslovnih in tehniških ved, je prejela za svoj odmeven doktorat o razvoju algoritmov umetne inteligence in strojnega učenja, ki omogoča sklepanje v velikih in večplastnih podatkovnih sistemih. Pri svojih 27 letih je zdaj podoktorska raziskovalka na ameriškem Stanfordu, kjer se je, kot pravi, delo zaradi stimulativnosti okolja preprosto zlilo s prostim časom.

Delu posvetim nič časa oziroma celoten dan. Imam tako srečo, da je to, kar delam, tisto, kar me najbolj zanima.

Bioinformatika oziroma računska biologija vedno bolj aktualna

Marinka pravi, da je “razlog, zakaj je podatkovno rudarjenje postalo zelo aktualno v biologiji ta, da smo v zadnjem desetletju dobili ogromno novih tehnologij, ki lahko ustvarjajo zelo veliko podatkov.”  Tako je za ovinkom na primer personalizirana medicina. “To je lahko nekaj zelo koristnega, da lahko zdravniki in strokovnjaki s tega področja uporabljajo ta orodja. Glede na to, kakšno diagnozo so imeli podobni pacienti v preteklosti in kakšna zdravila so dobili, se lahko zdaj na primer odločijo, kaj bi bilo dobro za konkretnega posameznika, ki je v tistem trenutku pred njim.”