Nevtronsko sipanje je nova metoda, s katero se ukvarjajo tudi slovenski znanstveniki, z njeno pomočjo si lahko med drugim obetamo še večji napredek kvantnega računalništva, razvoj alternativnih virov energije in nova dognanja v medicini in farmaciji. Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake in kakšna je pri tem vloga slovenskih znanstvenikov? Podkast smo posneli v študentski Kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Gosta sta bila dr. Franci Merzel s Kemijskega inštituta in dr. Matej Pregelj z Inštituta Jožefa Štefana, v Grenoble smo poklicali dr. Marka Johnsona.

Z metodo nevtronskega sipanja si lahko obetamo še večji napredek kvantnega računalništva, razvoj alternativnih virov energije in nova dognanja v medicini in farmaciji

Magnetni materiali so ključni, da lahko danes na računalniške diske shranjujemo tudi več terabajtov podatkov. Prenos znanja o magnetizmu v industrijo se nazorno kaže tudi na področju sodobnih elektromotorjev, ki so manjši in uporabnejši kot nekoč: če jih je imel nekoč yugo manj kot 10, je v modernem avtomobilu več tisoč elektromotorjev. V prihodnosti si od magnetnih materialov obetamo še zanimivejše aplikacije, od kvantnega računalništva do direktne elektro-magnetne pretvorbe. Pri teh raziskavah ima zelo pomembno vlogo uporaba nevtronskega sipanja.

“S pomočjo sipanja nevtronov smo prišli do zelo jasnih eksperimentalnih dokazov, zakaj nastane diabetes tipa 2 in da je današnje razumevanje nastanka diabetesa napačno.”

Dr. Mark Johnson, inštitut Laue Langevin iz Grenobla

Poleg magnetnih lastnosti pa sipanje nevtronov posreduje pomembno komplementarno sliko tudi o strukturi in dinamiki snovi k drugim eksperimentalnim tehnikam, kot so sipanje rentgenskih žarkov, jedrska magnetna resonanca in vibracijska spektroskopija, elektronska mikroskopija. S kombinacijo raziskav z nevtronskim sipanjem in računalniškimi simulacijami je znanstvenikom že uspelo pojasniti velik razpon vrednosti za elastičnost molekul DNK, meritve z nevtronsko reflektometrijo pa so omogočile tudi vpogled v začetno stopnjo tvorbe por v celičnih membranah.

Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake?

Oddajo smo posneli v Kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, v četrtek, 9. novembra, ob 19.00.  Gosta sta bila dr. Franci Merzel s Kemijskega inštituta in dr. Matej Pregelj z Inštituta Jožefa Štefana.

Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake?

Javno snemanje #zdaj v #mafija! pic.twitter.com/YbI4sp9LTY

— Frekvenca X (@FrekvencaX) November 9, 2017