Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto 2010 je svetovno leto biodiverzitete. Biodiverziteta pomeni več kot samo vrstno bogastvo živih bitij, saj poleg vrstne diverzitete vsebuje tudi pojme ekosistemska diverziteta, genetska diverziteta ter molekulska diverziteta. Pojem, ki torej vsebuje variabilnost na vseh nivojih biološke organiziranosti, je danes v splošni uporabi v glavnem nadomestil druge, kot npr. biološka pestrost, biotska pestrost, vrstno bogastvo in naravna dediščina.
Dr. Matjaž Kuntner je biolog na Znanstvenoraziskovalnem Centru SAZU in sodelavec ameriškega nacionalnega prirodoslovnega muzeja inštitucije Smithsonian. Njegovo odkritje največjega pajka mrežarja na svetu je uvrščeno v najnovejšo Guinnessovo knjigo rekordov. Rekonstruiral je evolucijo te družine pajkov (Nephila) in dokazal, da je nova vrsta zlatega mrežarja – velikanski zlati mrežar, odkrit v zbirki raziskovalnega inštituta v Pretorii – največja, kar so jih kdaj odkrili.
Velike so le samice, katerih trup meri 3,8 centimetra, noge pa 10 do 12 centimetrov. Izjemno zanimivi pa so njihovi bizarni spolni rituali, saj velikanske samice pajkovke stremijo po poligamiji, medtem ko si drobni samčki prizadevajo za monopolizacijo samic.
Pred časom sta bila objavljena tudi dva znanstvena članka v soavtorstvu s slovenskim raziskovalcem, biologom Matjažem Kuntnerjem. V njih so sodelavci slovenskih in ameriških inštitucij, t.j. Znanstvenoraziskovalnega Centra SAZU, Univerze v Portoriku in Univerze v Akronu objavili opis in strukturo DNK nove vrste pajka z Madagaskarja, ki so ga poimenovali Darwinov drevesni pajek (angl. Darwin’s bark spider, latinsko Caerostris darwini).
V razpravah ugotavljajo, da je vrsta nenavadna zato, ker plete najdaljše znane mreže, ki se raztezajo preko rek, niti, ki sestavljajo njihovo pajčevino, pa predstavljajo do danes najtrši poznani biološki material. Nova vrsta pajka, Darwinov drevesni pajek, izdeluje najdaljše znane mreže doslej, dolge tudi do 25 metrov. Nenavadno je, da so bile tako velike pajkove mreže doslej poznane le peščici madagaskarskih vodičev po narodnih parkih, ne pa tudi znanstvenikom in zainteresirani javnosti. To kaže na še vedno slabo poznavanje osnovnih enot biodiverzitete, to je bioloških vrst in njihovih osnovnih značilnosti.
Dr. Kunter opozarja na človekovo uničevanje uničevanja narave, zaradi katerega izgubljamo biodiverziteto. Biologi lahko odkrivajo nove vrste, vendar je proces prepočasen in torej izgubljajo bitko s sočlovekom, ki habitate in posledično biodiverziteto prehitro uničuje. Poleg urgentne zaustavitve degradacije naravnih habitatov predlaga popolnoma nov pristop k trajnemu ohranjanju vrstne in genske diverzitete, namreč trajno zamrzovanje tkiv organizmov in njihove DNK v upanju, da bodo prihodnje generacije bolj odgovorne. Morda bodo z izpopolnjenim genskim inženiringom uspele ponovno vzpostaviti gensko diverziteto, ki je prejšnje generacije niso bile voljne ali zmožne ohraniti.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2010 je svetovno leto biodiverzitete. Biodiverziteta pomeni več kot samo vrstno bogastvo živih bitij, saj poleg vrstne diverzitete vsebuje tudi pojme ekosistemska diverziteta, genetska diverziteta ter molekulska diverziteta. Pojem, ki torej vsebuje variabilnost na vseh nivojih biološke organiziranosti, je danes v splošni uporabi v glavnem nadomestil druge, kot npr. biološka pestrost, biotska pestrost, vrstno bogastvo in naravna dediščina.
Dr. Matjaž Kuntner je biolog na Znanstvenoraziskovalnem Centru SAZU in sodelavec ameriškega nacionalnega prirodoslovnega muzeja inštitucije Smithsonian. Njegovo odkritje največjega pajka mrežarja na svetu je uvrščeno v najnovejšo Guinnessovo knjigo rekordov. Rekonstruiral je evolucijo te družine pajkov (Nephila) in dokazal, da je nova vrsta zlatega mrežarja – velikanski zlati mrežar, odkrit v zbirki raziskovalnega inštituta v Pretorii – največja, kar so jih kdaj odkrili.
Velike so le samice, katerih trup meri 3,8 centimetra, noge pa 10 do 12 centimetrov. Izjemno zanimivi pa so njihovi bizarni spolni rituali, saj velikanske samice pajkovke stremijo po poligamiji, medtem ko si drobni samčki prizadevajo za monopolizacijo samic.
Pred časom sta bila objavljena tudi dva znanstvena članka v soavtorstvu s slovenskim raziskovalcem, biologom Matjažem Kuntnerjem. V njih so sodelavci slovenskih in ameriških inštitucij, t.j. Znanstvenoraziskovalnega Centra SAZU, Univerze v Portoriku in Univerze v Akronu objavili opis in strukturo DNK nove vrste pajka z Madagaskarja, ki so ga poimenovali Darwinov drevesni pajek (angl. Darwin’s bark spider, latinsko Caerostris darwini).
V razpravah ugotavljajo, da je vrsta nenavadna zato, ker plete najdaljše znane mreže, ki se raztezajo preko rek, niti, ki sestavljajo njihovo pajčevino, pa predstavljajo do danes najtrši poznani biološki material. Nova vrsta pajka, Darwinov drevesni pajek, izdeluje najdaljše znane mreže doslej, dolge tudi do 25 metrov. Nenavadno je, da so bile tako velike pajkove mreže doslej poznane le peščici madagaskarskih vodičev po narodnih parkih, ne pa tudi znanstvenikom in zainteresirani javnosti. To kaže na še vedno slabo poznavanje osnovnih enot biodiverzitete, to je bioloških vrst in njihovih osnovnih značilnosti.
Dr. Kunter opozarja na človekovo uničevanje uničevanja narave, zaradi katerega izgubljamo biodiverziteto. Biologi lahko odkrivajo nove vrste, vendar je proces prepočasen in torej izgubljajo bitko s sočlovekom, ki habitate in posledično biodiverziteto prehitro uničuje. Poleg urgentne zaustavitve degradacije naravnih habitatov predlaga popolnoma nov pristop k trajnemu ohranjanju vrstne in genske diverzitete, namreč trajno zamrzovanje tkiv organizmov in njihove DNK v upanju, da bodo prihodnje generacije bolj odgovorne. Morda bodo z izpopolnjenim genskim inženiringom uspele ponovno vzpostaviti gensko diverziteto, ki je prejšnje generacije niso bile voljne ali zmožne ohraniti.
V tednih, ko se približujemo referendumu o novem bloku jedrske elektrarne, se v Frekvenci X sprašujemo, kako deluje jedrska elektrarna, kako s cepitvijo atomov nastaja električna energija. Obiskali smo jedrsko elektrarno v Krškem, pri tem spremljali delo v nadzorni sobi, poizvedovali, kako skladiščijo visokoradioaktivne odpadke, in preverili, kako dobro je elektrarna pripravljena na morebitne hude naravne in druge nesreče.
Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.
V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.
Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Zakaj vrsti grozi izumrtje, če se ohrani le nekaj njenih predstavnikov? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne ekologije z raziskovalci Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in bioinformatike. Predstavili so nam, kako na terenu zbirajo vzorce genetskega materiala, kako tega potem pripravijo in preučujejo v laboratoriju in kakšna je nadaljnja računalniška obdelava. Sogovorniki so člani skupine za molekularno ekologijo prof. dr. Elena Bužan, Aja Bončina, Urša Gerič in Luka Dunis.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?
Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu.
Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju.
Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.
Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.
Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več?
Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.
Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.
V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.
Neveljaven email naslov