Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svet ni tak, kot si ga predstavljamo z zemljevidov. In to iz enega samega razloga – ker je okroglo Zemljo nemogoče preslikati na raven list papirja, brez da bi jo vsaj delno popačili. Grenlandija zato na klasičnem zemljevidu sveta izgleda večja od Evrope, čeprav je v resnici skoraj petkrat manjša. Tudi orientacija karte je stvar družbenega dogovora – evropske srednjeveške karte so bile denimo obrnjene proti vzhodu. V Frekvenci X o kartografiji, tisti klasični, ki preko različnih vrst projekcij skuša svet spraviti v eno ravnino, in modernih tehnologijah, ki te pristope povsem spreminjajo.
Gosti:
dr. Dušan Petrovič, predstojnik Katedre za kartografijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo
mag. Roman Rener, Geodetski inštitut Slovenije
Boštjan Burger, geograf in informatik
Kako okroglo Zemljo spraviti na raven list papirja in zakaj Grenlandija na klasičnem zemljevidu sveta izgleda večja od Evrope, čeprav je v resnici skoraj petkrat manjša
Svet ni tak, kot si ga predstavljamo z zemljevidov. In to iz enega samega razloga – ker je okroglo Zemljo nemogoče preslikati na raven list papirja, ne da bi jo vsaj delno popačili. Grenlandijaje zato na klasičnem zemljevidu sveta videti večja od Evrope, čeprav je v resnici skoraj petkrat manjša. “Na neolupljeno pomarančo narišite pravilen pravokotnik. Potem jo olupite in poskusite to izravnati v ravnino. Pravokotnik se bo popačil. S tem se ukvarja kartografija,” pravi dr. Dušan Petrovič, predstojnik Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Tudi orientacija karte je stvar družbenega dogovora – evropske srednjeveške karte so bile denimo obrnjene proti vzhodu.
“Usmeritev karte je le stvar dogovora. Zdi se nam logično, da so naše karte usmerjene proti severu, ker živimo na severni polobli. Avstralske karte so obrnjene proti jugu.” – dr. Dušan Petrovič
Ni nujno, da je ravno vid tisto čutilo, ki nam pomaga pri orientaciji. Orientacija v bistvu pomeni, da vemo, na kateri točki v prostoru smo, in da poznamo relacije med objekti. Mag. Roman Rener z Geodetskega inštituta Slovenije se ukvarja z izdelavo tipnih oziroma taktilnih kart, ki pri orientaciji pomagajo slepim. Eno izmed njih je Mednarodno kartografsko združenje leta 2003 razglasilo za najboljšo taktilno karto na svetu, Geodetski inštitut je v zadnjih 20 letih sicer prejel še tri nagrade za najboljše karte na svetu v drugih kategorijah. Roman Rener sodeluje s slepimi, ki sta jim poleg orientacije pomembni še navigacija, torej navodila za pot, in mobilnost, torej gibanje telesa v prostoru.
“Gibanje slepih v prostoru je zaporeden proces, od točke do točke. Za celotno sliko morajo imeti tipno oz. taktilno karto. Te vsebujejo približno 90 odstotkov manj informacij kot drugi zemljevidi.” – mag. Roman Rener
Geograf in informatik Boštjan Burger na svoji spletni strani že dobri dve desetletji dopolnjuje zemljevide z naprednimi vizualizacijami površja. S projektom vizualizacije Slovenije je začel že leta 1993.
“Za geografa sama fotografija površja, ki ni georeferencirana, nima nobene vrednosti. Mora biti postavljena v prostor. Tudi v virtualnem svetu bo zemljevid ostal središče informacij.” – Boštjan Burger
Ste vedeli, da imamo tudi globus Slovenije?
Zakaj si podobo sveta ustvarjamo na podlagi popačenih prikazov? Kako okroglo Zemljo spraviti na raven list papirja? Jutri ob 12.00 na @val202 o kartografiji! pic.twitter.com/2KuyNL4H55
— Frekvenca X (@FrekvencaX) November 29, 2017
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Svet ni tak, kot si ga predstavljamo z zemljevidov. In to iz enega samega razloga – ker je okroglo Zemljo nemogoče preslikati na raven list papirja, brez da bi jo vsaj delno popačili. Grenlandija zato na klasičnem zemljevidu sveta izgleda večja od Evrope, čeprav je v resnici skoraj petkrat manjša. Tudi orientacija karte je stvar družbenega dogovora – evropske srednjeveške karte so bile denimo obrnjene proti vzhodu. V Frekvenci X o kartografiji, tisti klasični, ki preko različnih vrst projekcij skuša svet spraviti v eno ravnino, in modernih tehnologijah, ki te pristope povsem spreminjajo.
Gosti:
dr. Dušan Petrovič, predstojnik Katedre za kartografijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo
mag. Roman Rener, Geodetski inštitut Slovenije
Boštjan Burger, geograf in informatik
Kako okroglo Zemljo spraviti na raven list papirja in zakaj Grenlandija na klasičnem zemljevidu sveta izgleda večja od Evrope, čeprav je v resnici skoraj petkrat manjša
Svet ni tak, kot si ga predstavljamo z zemljevidov. In to iz enega samega razloga – ker je okroglo Zemljo nemogoče preslikati na raven list papirja, ne da bi jo vsaj delno popačili. Grenlandijaje zato na klasičnem zemljevidu sveta videti večja od Evrope, čeprav je v resnici skoraj petkrat manjša. “Na neolupljeno pomarančo narišite pravilen pravokotnik. Potem jo olupite in poskusite to izravnati v ravnino. Pravokotnik se bo popačil. S tem se ukvarja kartografija,” pravi dr. Dušan Petrovič, predstojnik Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Tudi orientacija karte je stvar družbenega dogovora – evropske srednjeveške karte so bile denimo obrnjene proti vzhodu.
“Usmeritev karte je le stvar dogovora. Zdi se nam logično, da so naše karte usmerjene proti severu, ker živimo na severni polobli. Avstralske karte so obrnjene proti jugu.” – dr. Dušan Petrovič
Ni nujno, da je ravno vid tisto čutilo, ki nam pomaga pri orientaciji. Orientacija v bistvu pomeni, da vemo, na kateri točki v prostoru smo, in da poznamo relacije med objekti. Mag. Roman Rener z Geodetskega inštituta Slovenije se ukvarja z izdelavo tipnih oziroma taktilnih kart, ki pri orientaciji pomagajo slepim. Eno izmed njih je Mednarodno kartografsko združenje leta 2003 razglasilo za najboljšo taktilno karto na svetu, Geodetski inštitut je v zadnjih 20 letih sicer prejel še tri nagrade za najboljše karte na svetu v drugih kategorijah. Roman Rener sodeluje s slepimi, ki sta jim poleg orientacije pomembni še navigacija, torej navodila za pot, in mobilnost, torej gibanje telesa v prostoru.
“Gibanje slepih v prostoru je zaporeden proces, od točke do točke. Za celotno sliko morajo imeti tipno oz. taktilno karto. Te vsebujejo približno 90 odstotkov manj informacij kot drugi zemljevidi.” – mag. Roman Rener
Geograf in informatik Boštjan Burger na svoji spletni strani že dobri dve desetletji dopolnjuje zemljevide z naprednimi vizualizacijami površja. S projektom vizualizacije Slovenije je začel že leta 1993.
“Za geografa sama fotografija površja, ki ni georeferencirana, nima nobene vrednosti. Mora biti postavljena v prostor. Tudi v virtualnem svetu bo zemljevid ostal središče informacij.” – Boštjan Burger
Ste vedeli, da imamo tudi globus Slovenije?
Zakaj si podobo sveta ustvarjamo na podlagi popačenih prikazov? Kako okroglo Zemljo spraviti na raven list papirja? Jutri ob 12.00 na @val202 o kartografiji! pic.twitter.com/2KuyNL4H55
— Frekvenca X (@FrekvencaX) November 29, 2017
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.
Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.
20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?
Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.
Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Neveljaven email naslov