Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svet ni tak, kot si ga predstavljamo z zemljevidov. In to iz enega samega razloga – ker je okroglo Zemljo nemogoče preslikati na raven list papirja, brez da bi jo vsaj delno popačili. Grenlandija zato na klasičnem zemljevidu sveta izgleda večja od Evrope, čeprav je v resnici skoraj petkrat manjša. Tudi orientacija karte je stvar družbenega dogovora – evropske srednjeveške karte so bile denimo obrnjene proti vzhodu. V Frekvenci X o kartografiji, tisti klasični, ki preko različnih vrst projekcij skuša svet spraviti v eno ravnino, in modernih tehnologijah, ki te pristope povsem spreminjajo.
Gosti:
dr. Dušan Petrovič, predstojnik Katedre za kartografijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo
mag. Roman Rener, Geodetski inštitut Slovenije
Boštjan Burger, geograf in informatik
Kako okroglo Zemljo spraviti na raven list papirja in zakaj Grenlandija na klasičnem zemljevidu sveta izgleda večja od Evrope, čeprav je v resnici skoraj petkrat manjša
Svet ni tak, kot si ga predstavljamo z zemljevidov. In to iz enega samega razloga – ker je okroglo Zemljo nemogoče preslikati na raven list papirja, ne da bi jo vsaj delno popačili. Grenlandijaje zato na klasičnem zemljevidu sveta videti večja od Evrope, čeprav je v resnici skoraj petkrat manjša. “Na neolupljeno pomarančo narišite pravilen pravokotnik. Potem jo olupite in poskusite to izravnati v ravnino. Pravokotnik se bo popačil. S tem se ukvarja kartografija,” pravi dr. Dušan Petrovič, predstojnik Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Tudi orientacija karte je stvar družbenega dogovora – evropske srednjeveške karte so bile denimo obrnjene proti vzhodu.
“Usmeritev karte je le stvar dogovora. Zdi se nam logično, da so naše karte usmerjene proti severu, ker živimo na severni polobli. Avstralske karte so obrnjene proti jugu.” – dr. Dušan Petrovič
Ni nujno, da je ravno vid tisto čutilo, ki nam pomaga pri orientaciji. Orientacija v bistvu pomeni, da vemo, na kateri točki v prostoru smo, in da poznamo relacije med objekti. Mag. Roman Rener z Geodetskega inštituta Slovenije se ukvarja z izdelavo tipnih oziroma taktilnih kart, ki pri orientaciji pomagajo slepim. Eno izmed njih je Mednarodno kartografsko združenje leta 2003 razglasilo za najboljšo taktilno karto na svetu, Geodetski inštitut je v zadnjih 20 letih sicer prejel še tri nagrade za najboljše karte na svetu v drugih kategorijah. Roman Rener sodeluje s slepimi, ki sta jim poleg orientacije pomembni še navigacija, torej navodila za pot, in mobilnost, torej gibanje telesa v prostoru.
“Gibanje slepih v prostoru je zaporeden proces, od točke do točke. Za celotno sliko morajo imeti tipno oz. taktilno karto. Te vsebujejo približno 90 odstotkov manj informacij kot drugi zemljevidi.” – mag. Roman Rener
Geograf in informatik Boštjan Burger na svoji spletni strani že dobri dve desetletji dopolnjuje zemljevide z naprednimi vizualizacijami površja. S projektom vizualizacije Slovenije je začel že leta 1993.
“Za geografa sama fotografija površja, ki ni georeferencirana, nima nobene vrednosti. Mora biti postavljena v prostor. Tudi v virtualnem svetu bo zemljevid ostal središče informacij.” – Boštjan Burger
Ste vedeli, da imamo tudi globus Slovenije?
Zakaj si podobo sveta ustvarjamo na podlagi popačenih prikazov? Kako okroglo Zemljo spraviti na raven list papirja? Jutri ob 12.00 na @val202 o kartografiji! pic.twitter.com/2KuyNL4H55
— Frekvenca X (@FrekvencaX) November 29, 2017
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Svet ni tak, kot si ga predstavljamo z zemljevidov. In to iz enega samega razloga – ker je okroglo Zemljo nemogoče preslikati na raven list papirja, brez da bi jo vsaj delno popačili. Grenlandija zato na klasičnem zemljevidu sveta izgleda večja od Evrope, čeprav je v resnici skoraj petkrat manjša. Tudi orientacija karte je stvar družbenega dogovora – evropske srednjeveške karte so bile denimo obrnjene proti vzhodu. V Frekvenci X o kartografiji, tisti klasični, ki preko različnih vrst projekcij skuša svet spraviti v eno ravnino, in modernih tehnologijah, ki te pristope povsem spreminjajo.
Gosti:
dr. Dušan Petrovič, predstojnik Katedre za kartografijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo
mag. Roman Rener, Geodetski inštitut Slovenije
Boštjan Burger, geograf in informatik
Kako okroglo Zemljo spraviti na raven list papirja in zakaj Grenlandija na klasičnem zemljevidu sveta izgleda večja od Evrope, čeprav je v resnici skoraj petkrat manjša
Svet ni tak, kot si ga predstavljamo z zemljevidov. In to iz enega samega razloga – ker je okroglo Zemljo nemogoče preslikati na raven list papirja, ne da bi jo vsaj delno popačili. Grenlandijaje zato na klasičnem zemljevidu sveta videti večja od Evrope, čeprav je v resnici skoraj petkrat manjša. “Na neolupljeno pomarančo narišite pravilen pravokotnik. Potem jo olupite in poskusite to izravnati v ravnino. Pravokotnik se bo popačil. S tem se ukvarja kartografija,” pravi dr. Dušan Petrovič, predstojnik Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Tudi orientacija karte je stvar družbenega dogovora – evropske srednjeveške karte so bile denimo obrnjene proti vzhodu.
“Usmeritev karte je le stvar dogovora. Zdi se nam logično, da so naše karte usmerjene proti severu, ker živimo na severni polobli. Avstralske karte so obrnjene proti jugu.” – dr. Dušan Petrovič
Ni nujno, da je ravno vid tisto čutilo, ki nam pomaga pri orientaciji. Orientacija v bistvu pomeni, da vemo, na kateri točki v prostoru smo, in da poznamo relacije med objekti. Mag. Roman Rener z Geodetskega inštituta Slovenije se ukvarja z izdelavo tipnih oziroma taktilnih kart, ki pri orientaciji pomagajo slepim. Eno izmed njih je Mednarodno kartografsko združenje leta 2003 razglasilo za najboljšo taktilno karto na svetu, Geodetski inštitut je v zadnjih 20 letih sicer prejel še tri nagrade za najboljše karte na svetu v drugih kategorijah. Roman Rener sodeluje s slepimi, ki sta jim poleg orientacije pomembni še navigacija, torej navodila za pot, in mobilnost, torej gibanje telesa v prostoru.
“Gibanje slepih v prostoru je zaporeden proces, od točke do točke. Za celotno sliko morajo imeti tipno oz. taktilno karto. Te vsebujejo približno 90 odstotkov manj informacij kot drugi zemljevidi.” – mag. Roman Rener
Geograf in informatik Boštjan Burger na svoji spletni strani že dobri dve desetletji dopolnjuje zemljevide z naprednimi vizualizacijami površja. S projektom vizualizacije Slovenije je začel že leta 1993.
“Za geografa sama fotografija površja, ki ni georeferencirana, nima nobene vrednosti. Mora biti postavljena v prostor. Tudi v virtualnem svetu bo zemljevid ostal središče informacij.” – Boštjan Burger
Ste vedeli, da imamo tudi globus Slovenije?
Zakaj si podobo sveta ustvarjamo na podlagi popačenih prikazov? Kako okroglo Zemljo spraviti na raven list papirja? Jutri ob 12.00 na @val202 o kartografiji! pic.twitter.com/2KuyNL4H55
— Frekvenca X (@FrekvencaX) November 29, 2017
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Neveljaven email naslov