Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V antiutopičnem delu 1984 je George Orwell dejal, da če želiš ohraniti skrivnost, jo moraš najprej skriti pred samim seboj. Z znanstveniki poskušamo ugotoviti, kako uspešni smo pri tem, katere so tiste skrivnosti, ki jih ljudje največkrat prikrivamo, zakaj nam to prikrivanje slabša kakovost življenja in ali je razkritje edina prava pot do odrešitve. Naši gosti bodo: profesor menedžmenta Michael Slepian z Univerze Columbia v New Yorku, nevropsiholog Jonathan Schooler z Univerze Santa Barbara, psihoterapevtka Katja Istenič in pravnik Dino Bauk.
Imate kakšno skrivnost, ki je ne bi zaupali živi duši? Se kdaj počutite, kot bi nosili dodatno težo, ker 'nosite' skrivnosti - tudi drugih?
V antiutopičnem delu 1984 je George Orwell dejal, da če želiš ohraniti skrivnost, jo moraš najprej skriti pred samim seboj. To je vsekakor lažje reči kot storiti, saj se nam – najsi bodo to na še ali tuje – skrivnosti vedno znova prikradejo v misli, nas morda težijo in nam celo kratijo spanec. Z znanstveniki smo se podali v svet zavednega in nezavednega in poskušali ugotoviti, zakaj ljudje sploh imamo skrivnosti, katere so tiste skrivnosti, ki jih ljudje največkrat prikrivamo, zakaj nam to prikrivanje slabša kakovost življenja in ali je razkritje edina prava pot do odrešitve. Tokratni gosti so bili: profesor menedžmenta Michael Slepian z Univerze Columbia v New Yorku, nevropsiholog Jonathan Schooler z Univerze Santa Barbara, psihoterapevtka Katja Istenič in pravnik Dino Bauk.
“V naši raziskavi smo prišli do rezultatov, da posameznik v povprečju prikriva 13 različnih skrivnosti, 5 jih je takšnih, ki jih ni zaupal še nikomur, ” – Michael Slepian
Vprašalnik o skrivnostih lahko rešite tudi vi. Slepian v študiji ni ugotovil samo, katere skrivnosti največ zadržimo zase, ampak da nam te nižajo kakovost življenja. To je potrdil tudi Jonathan Schooler, ki preučuje tavanje misli.
“Pri skrivnostih nas najbolj jezi to, da se nam misli vedno vračajo k njim. Ljudje imamo radi vse pod nadzorom in če nam to ne uspe pri nas samih, pri nadzoru naših misli, je to zelo obremenjujoče. Zato skrivnosti nižajo kakovost življenja.”
Michael Slepian celo trdi, da je v primeru, ko razmišljamo o neki skrivnosti to tako, kot bi na sebi nosili dodatno težo. Zamislite si, da poleg svojih kilogramov metaforično nosite še kilograme svojega prijatelja ali dveh. Ni ravno lahko, kajne?
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V antiutopičnem delu 1984 je George Orwell dejal, da če želiš ohraniti skrivnost, jo moraš najprej skriti pred samim seboj. Z znanstveniki poskušamo ugotoviti, kako uspešni smo pri tem, katere so tiste skrivnosti, ki jih ljudje največkrat prikrivamo, zakaj nam to prikrivanje slabša kakovost življenja in ali je razkritje edina prava pot do odrešitve. Naši gosti bodo: profesor menedžmenta Michael Slepian z Univerze Columbia v New Yorku, nevropsiholog Jonathan Schooler z Univerze Santa Barbara, psihoterapevtka Katja Istenič in pravnik Dino Bauk.
Imate kakšno skrivnost, ki je ne bi zaupali živi duši? Se kdaj počutite, kot bi nosili dodatno težo, ker 'nosite' skrivnosti - tudi drugih?
V antiutopičnem delu 1984 je George Orwell dejal, da če želiš ohraniti skrivnost, jo moraš najprej skriti pred samim seboj. To je vsekakor lažje reči kot storiti, saj se nam – najsi bodo to na še ali tuje – skrivnosti vedno znova prikradejo v misli, nas morda težijo in nam celo kratijo spanec. Z znanstveniki smo se podali v svet zavednega in nezavednega in poskušali ugotoviti, zakaj ljudje sploh imamo skrivnosti, katere so tiste skrivnosti, ki jih ljudje največkrat prikrivamo, zakaj nam to prikrivanje slabša kakovost življenja in ali je razkritje edina prava pot do odrešitve. Tokratni gosti so bili: profesor menedžmenta Michael Slepian z Univerze Columbia v New Yorku, nevropsiholog Jonathan Schooler z Univerze Santa Barbara, psihoterapevtka Katja Istenič in pravnik Dino Bauk.
“V naši raziskavi smo prišli do rezultatov, da posameznik v povprečju prikriva 13 različnih skrivnosti, 5 jih je takšnih, ki jih ni zaupal še nikomur, ” – Michael Slepian
Vprašalnik o skrivnostih lahko rešite tudi vi. Slepian v študiji ni ugotovil samo, katere skrivnosti največ zadržimo zase, ampak da nam te nižajo kakovost življenja. To je potrdil tudi Jonathan Schooler, ki preučuje tavanje misli.
“Pri skrivnostih nas najbolj jezi to, da se nam misli vedno vračajo k njim. Ljudje imamo radi vse pod nadzorom in če nam to ne uspe pri nas samih, pri nadzoru naših misli, je to zelo obremenjujoče. Zato skrivnosti nižajo kakovost življenja.”
Michael Slepian celo trdi, da je v primeru, ko razmišljamo o neki skrivnosti to tako, kot bi na sebi nosili dodatno težo. Zamislite si, da poleg svojih kilogramov metaforično nosite še kilograme svojega prijatelja ali dveh. Ni ravno lahko, kajne?
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Neveljaven email naslov