Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V antiutopičnem delu 1984 je George Orwell dejal, da če želiš ohraniti skrivnost, jo moraš najprej skriti pred samim seboj. Z znanstveniki poskušamo ugotoviti, kako uspešni smo pri tem, katere so tiste skrivnosti, ki jih ljudje največkrat prikrivamo, zakaj nam to prikrivanje slabša kakovost življenja in ali je razkritje edina prava pot do odrešitve. Naši gosti bodo: profesor menedžmenta Michael Slepian z Univerze Columbia v New Yorku, nevropsiholog Jonathan Schooler z Univerze Santa Barbara, psihoterapevtka Katja Istenič in pravnik Dino Bauk.
Imate kakšno skrivnost, ki je ne bi zaupali živi duši? Se kdaj počutite, kot bi nosili dodatno težo, ker 'nosite' skrivnosti - tudi drugih?
V antiutopičnem delu 1984 je George Orwell dejal, da če želiš ohraniti skrivnost, jo moraš najprej skriti pred samim seboj. To je vsekakor lažje reči kot storiti, saj se nam – najsi bodo to na še ali tuje – skrivnosti vedno znova prikradejo v misli, nas morda težijo in nam celo kratijo spanec. Z znanstveniki smo se podali v svet zavednega in nezavednega in poskušali ugotoviti, zakaj ljudje sploh imamo skrivnosti, katere so tiste skrivnosti, ki jih ljudje največkrat prikrivamo, zakaj nam to prikrivanje slabša kakovost življenja in ali je razkritje edina prava pot do odrešitve. Tokratni gosti so bili: profesor menedžmenta Michael Slepian z Univerze Columbia v New Yorku, nevropsiholog Jonathan Schooler z Univerze Santa Barbara, psihoterapevtka Katja Istenič in pravnik Dino Bauk.
“V naši raziskavi smo prišli do rezultatov, da posameznik v povprečju prikriva 13 različnih skrivnosti, 5 jih je takšnih, ki jih ni zaupal še nikomur, ” – Michael Slepian
Vprašalnik o skrivnostih lahko rešite tudi vi. Slepian v študiji ni ugotovil samo, katere skrivnosti največ zadržimo zase, ampak da nam te nižajo kakovost življenja. To je potrdil tudi Jonathan Schooler, ki preučuje tavanje misli.
“Pri skrivnostih nas najbolj jezi to, da se nam misli vedno vračajo k njim. Ljudje imamo radi vse pod nadzorom in če nam to ne uspe pri nas samih, pri nadzoru naših misli, je to zelo obremenjujoče. Zato skrivnosti nižajo kakovost življenja.”
Michael Slepian celo trdi, da je v primeru, ko razmišljamo o neki skrivnosti to tako, kot bi na sebi nosili dodatno težo. Zamislite si, da poleg svojih kilogramov metaforično nosite še kilograme svojega prijatelja ali dveh. Ni ravno lahko, kajne?
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V antiutopičnem delu 1984 je George Orwell dejal, da če želiš ohraniti skrivnost, jo moraš najprej skriti pred samim seboj. Z znanstveniki poskušamo ugotoviti, kako uspešni smo pri tem, katere so tiste skrivnosti, ki jih ljudje največkrat prikrivamo, zakaj nam to prikrivanje slabša kakovost življenja in ali je razkritje edina prava pot do odrešitve. Naši gosti bodo: profesor menedžmenta Michael Slepian z Univerze Columbia v New Yorku, nevropsiholog Jonathan Schooler z Univerze Santa Barbara, psihoterapevtka Katja Istenič in pravnik Dino Bauk.
Imate kakšno skrivnost, ki je ne bi zaupali živi duši? Se kdaj počutite, kot bi nosili dodatno težo, ker 'nosite' skrivnosti - tudi drugih?
V antiutopičnem delu 1984 je George Orwell dejal, da če želiš ohraniti skrivnost, jo moraš najprej skriti pred samim seboj. To je vsekakor lažje reči kot storiti, saj se nam – najsi bodo to na še ali tuje – skrivnosti vedno znova prikradejo v misli, nas morda težijo in nam celo kratijo spanec. Z znanstveniki smo se podali v svet zavednega in nezavednega in poskušali ugotoviti, zakaj ljudje sploh imamo skrivnosti, katere so tiste skrivnosti, ki jih ljudje največkrat prikrivamo, zakaj nam to prikrivanje slabša kakovost življenja in ali je razkritje edina prava pot do odrešitve. Tokratni gosti so bili: profesor menedžmenta Michael Slepian z Univerze Columbia v New Yorku, nevropsiholog Jonathan Schooler z Univerze Santa Barbara, psihoterapevtka Katja Istenič in pravnik Dino Bauk.
“V naši raziskavi smo prišli do rezultatov, da posameznik v povprečju prikriva 13 različnih skrivnosti, 5 jih je takšnih, ki jih ni zaupal še nikomur, ” – Michael Slepian
Vprašalnik o skrivnostih lahko rešite tudi vi. Slepian v študiji ni ugotovil samo, katere skrivnosti največ zadržimo zase, ampak da nam te nižajo kakovost življenja. To je potrdil tudi Jonathan Schooler, ki preučuje tavanje misli.
“Pri skrivnostih nas najbolj jezi to, da se nam misli vedno vračajo k njim. Ljudje imamo radi vse pod nadzorom in če nam to ne uspe pri nas samih, pri nadzoru naših misli, je to zelo obremenjujoče. Zato skrivnosti nižajo kakovost življenja.”
Michael Slepian celo trdi, da je v primeru, ko razmišljamo o neki skrivnosti to tako, kot bi na sebi nosili dodatno težo. Zamislite si, da poleg svojih kilogramov metaforično nosite še kilograme svojega prijatelja ali dveh. Ni ravno lahko, kajne?
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Neveljaven email naslov