Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pozornost je temelj gradnje družbe in civilizacije

22.02.2018

Pozor! Človeška pozornost je eden izmed najbolj omejenih virov v 21. stoletju, vsak jo ima na voljo le določeno količino. Pomaga nam ločevati nepomembne informacije in dražljaje od pomembnih, je ena izmed temeljnih človeških značilnosti, ki nam omogoča izgradnjo družbe in civilizacije. Moderne tehnologije in nenehno odprt tok informacij jo postavljata v novo vlogo – okrog nje se gradi ekonomija pozornosti, v kateri podjetja tekmujejo za košček našega časa in misli. V Frekvenci X o vrstah naše pozornosti, mitih, ki so povezani s trajanjem pozornosti in moderno tehnologijo, posebnih sposobnostih oseb z motnjami avtističnega spektra ter o zavednih in nezavednih procesih, ki jim mnogokrat ne posvečamo dovolj pozornosti.

O sposobnosti usmerjanja pozornosti, mitih o trajanju pozornosti ter o tem, da je pozornost eden najbolj omejenih virov v 21. stoletju

Pozor! Človeška pozornost je eden izmed najbolj omejenih virov v 21. stoletju, vsak jo ima na voljo le določeno količino. Pomaga nam ločevati nepomembne informacije in dražljaje od pomembnih, je ena izmed temeljnih človeških značilnosti, ki nam omogoča izgradnjo družbe in civilizacije. “Funkcija pozornosti je v tem, da lahko sistematično izpeljemo neko stvar, ne da smo – po domače – kot brezglave kure,” pravi dr. Grega Repovš (Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta).

“Našo pozornost lahko delimo, ampak smo pri tem precej omejeni. Hkrati lahko spremljamo gibanje štirih objektov, večjega števila pa ne.” – dr. Grega Repovš

Pozornost lahko nadzorujemo sami, torej jo zavestno usmerjamo na stvari, ki se nam zdijo pomembne. Lahko pa našo pozornost avtomatično pritegnejo dražljaji iz okolja – to so različni intenzivni signali, denimo glasen pok, utripanje luči ali hitro premikanje.

“Skupna deljena pozornost je temelj, na katerem se razvijajo vsi bolj kompleksni mehanizmi sodelovanja in deljenja ciljev – na tem gradimo družbo in civilizacije.” – Hana Hawlina (doktorska asistentka na Univerzi v Neuchatelu)

Motnje pozornosti so lahko tudi bolj izrazite in odločilne za posameznikov razvoj. Ljudje z motnjami avtističnega spektra imajo lahko skorajda neomejeno sposobnost osredotočanja pozornosti na nalogo, ki jih motivira, ob zanje manj privlačnih nalogah pa skorajda niso zmožni usmerjati pozornosti. Z dvema človekoma z motnjo avtističnega spektra že sedem let sodeluje Ciril Horjak, ilustrator in risar stripov: “Popolna predanost risanju, popolna pozornost od roba do roba. Čudovito je videti nekoga, ki je med risanjem povsem tiho in zbran.”

Moderne tehnologije in nenehno odprt tok informacij pozornost postavljata v novo vlogo – okrog nje se gradi ekonomija pozornosti, v kateri podjetja tekmujejo za košček našega časa in misli. “Raziskovalno je težko reči, da moderne tehnologije vplivajo na človeško sposobno posvečanja pozornosti stvarem. Nekatere raziskave celo kažejo, da smo boljši v selektivni pozornosti,” pravi Hana Hawlina. Znanstvene raziskave torej vpliva modernih tehnologij na našo zmožnost ohranjanja pozornosti še niso ne potrdile ne ovrgle, vsaj dokončno še ne.

“Človeška pozornost je eden od najbolj omejenih virov v 21. stoletju, razvila se je ekonomija pozornosti, saj ljudje goltamo informacije.” – Hana Hawlina

Kratek test selektivne pozornosti:


Frekvenca X

682 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Pozornost je temelj gradnje družbe in civilizacije

22.02.2018

Pozor! Človeška pozornost je eden izmed najbolj omejenih virov v 21. stoletju, vsak jo ima na voljo le določeno količino. Pomaga nam ločevati nepomembne informacije in dražljaje od pomembnih, je ena izmed temeljnih človeških značilnosti, ki nam omogoča izgradnjo družbe in civilizacije. Moderne tehnologije in nenehno odprt tok informacij jo postavljata v novo vlogo – okrog nje se gradi ekonomija pozornosti, v kateri podjetja tekmujejo za košček našega časa in misli. V Frekvenci X o vrstah naše pozornosti, mitih, ki so povezani s trajanjem pozornosti in moderno tehnologijo, posebnih sposobnostih oseb z motnjami avtističnega spektra ter o zavednih in nezavednih procesih, ki jim mnogokrat ne posvečamo dovolj pozornosti.

O sposobnosti usmerjanja pozornosti, mitih o trajanju pozornosti ter o tem, da je pozornost eden najbolj omejenih virov v 21. stoletju

Pozor! Človeška pozornost je eden izmed najbolj omejenih virov v 21. stoletju, vsak jo ima na voljo le določeno količino. Pomaga nam ločevati nepomembne informacije in dražljaje od pomembnih, je ena izmed temeljnih človeških značilnosti, ki nam omogoča izgradnjo družbe in civilizacije. “Funkcija pozornosti je v tem, da lahko sistematično izpeljemo neko stvar, ne da smo – po domače – kot brezglave kure,” pravi dr. Grega Repovš (Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta).

“Našo pozornost lahko delimo, ampak smo pri tem precej omejeni. Hkrati lahko spremljamo gibanje štirih objektov, večjega števila pa ne.” – dr. Grega Repovš

Pozornost lahko nadzorujemo sami, torej jo zavestno usmerjamo na stvari, ki se nam zdijo pomembne. Lahko pa našo pozornost avtomatično pritegnejo dražljaji iz okolja – to so različni intenzivni signali, denimo glasen pok, utripanje luči ali hitro premikanje.

“Skupna deljena pozornost je temelj, na katerem se razvijajo vsi bolj kompleksni mehanizmi sodelovanja in deljenja ciljev – na tem gradimo družbo in civilizacije.” – Hana Hawlina (doktorska asistentka na Univerzi v Neuchatelu)

Motnje pozornosti so lahko tudi bolj izrazite in odločilne za posameznikov razvoj. Ljudje z motnjami avtističnega spektra imajo lahko skorajda neomejeno sposobnost osredotočanja pozornosti na nalogo, ki jih motivira, ob zanje manj privlačnih nalogah pa skorajda niso zmožni usmerjati pozornosti. Z dvema človekoma z motnjo avtističnega spektra že sedem let sodeluje Ciril Horjak, ilustrator in risar stripov: “Popolna predanost risanju, popolna pozornost od roba do roba. Čudovito je videti nekoga, ki je med risanjem povsem tiho in zbran.”

Moderne tehnologije in nenehno odprt tok informacij pozornost postavljata v novo vlogo – okrog nje se gradi ekonomija pozornosti, v kateri podjetja tekmujejo za košček našega časa in misli. “Raziskovalno je težko reči, da moderne tehnologije vplivajo na človeško sposobno posvečanja pozornosti stvarem. Nekatere raziskave celo kažejo, da smo boljši v selektivni pozornosti,” pravi Hana Hawlina. Znanstvene raziskave torej vpliva modernih tehnologij na našo zmožnost ohranjanja pozornosti še niso ne potrdile ne ovrgle, vsaj dokončno še ne.

“Človeška pozornost je eden od najbolj omejenih virov v 21. stoletju, razvila se je ekonomija pozornosti, saj ljudje goltamo informacije.” – Hana Hawlina

Kratek test selektivne pozornosti:


14.10.2010

Zgodovina astronomije, Dr. Ivan Šprajc

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.10.2010

Živa Zemlja in teorija Gaje. Gost: dr. Stephan Harding.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.09.2010

Biodiverziteta - dr. Matjaž Kuntner

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.09.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Zemeljski magnetni pol

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.09.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Gama žarki

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.09.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.09.2010

Genska terapija - veja genetskega inženiringa

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.08.2010

Fuzija in garažna sonca

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


19.08.2010

Vulkani

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


12.08.2010

Mikrobni svet našega telesa

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


05.08.2010

Nizkoogljične tehnologije

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


29.07.2010

Epigenetika - Znanstveniki spoznavajo, da naša usoda ni zapisana samo v DNK, ampak da obstaja še en drug, dosti bolj skrivnosten genetski program

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


22.07.2010

Geoinženiring

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


15.07.2010

Neandertalci, kje ste?

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


08.07.2010

Radijski laboratorij na valovih znanosti - pogovor z astronavtko slovensko-indijskega rodu Sunito Williams, ki je minulo jesen obiskala Slovenijo.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


01.07.2010

Superprevodniki in magnetna levitacija

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.06.2010

Moški možgani proti ženskim možganom! -Koga raje pikajo komarji? -Skrivnostni jezik, ki smo ga predvajali v prejšnji oddaji

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.06.2010

Antimaterija: Gost prof. dr. Peter Križan

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.06.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti : Titan

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.06.2010

Genska terapija: gost prof. Borut Štrukelj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 31 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov