Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na slovesnosti v Riu de Janeiru so ta teden podelili najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.
Po štirih letih podelili nove Fieldsove medalje najboljšim mladim matematikom na svetu
Mednarodni matematični kongres je ta teden na slovesnosti v Riu de Janeiru podelil najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.
Letošnji lavreati so 40-letni Caucher Birkar kurdskih korenin, ki je univerzitetni profesor v Cambridgeu, 34-letni Alessio Figalli iz švicarskega Federalnega inštituta za tehnologijo, 36-letni Akshay Venkatesh indijskih korenin iz ameriške univerze Princeton in, najmaljši, 30-letni Peter Scholze, ki je profesor na univerzi v Bonnu.
Gre za največje dosežke v čisti matematiki, ki pokažejo, kaj so najpomembnejša odkritja in preboji v zadnjem času, je pojasnil profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Andrej Bauer. “Vedno gre za klasična matematična področja in večinoma so to matematiki, ki taka področja kombinirajo, naredijo preboj iz enega na drugo.”
Če si matematiko predstavljamo kot rudnike, so področja, ki se jih lotevajo ti vrhunski matematiki, rovi, ki so speljani najgloblje, kjer so že trčili ob granit. Tam je zelo težko najti nov drag kamen, veliko je treba vedeti, zato tja vleče najboljše matematike. – dr. Andrej Bauer
Podelitev pa je skazila nevšečnost. Le nekaj minut po končani slovesnosti so nagrajencu Caucherju Birkarju ukradli medaljo, ki jo je pustil v svojem kovčku. Ko so kovček našli, v njem ni bilo sledu za zlatim odličjem, ocenjenim na 3000 funtov. Zadevo preiskuje brazilska policija.
Spomladi 2017 je v Ljubljani gostoval francoski matematik Cedric Villani, ki je leta 2010 prejel Fieldsovo medaljo. Doktoriral je leta 1998 na pariški univerzi Dauphine, do leta 2017 je bil direktor Inštituta Henri Poincaré na pariški univerzi Sorbonne, zdaj pa je dejaven tudi v francoski politiki, zlasti za področje znanosti.
Ker je strasten matematik, si želi to strast deliti tudi z drugimi, zato je pobudnik poljudne promocije znanosti – predava v osnovnih šolah, gimnazijah, znanstvenih festivalih, je reden gost televizijskih oddaj. Napisal je tudi več poljudnih knjig – njegovo delo Rojstvo teorema (2012) je lani izšlo tudi v slovenskem prevodu.
Villani je bil leta 2014 tudi gost oddaje Evropa osebno na Valu. Poslušate jo lahko tukaj.
687 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Na slovesnosti v Riu de Janeiru so ta teden podelili najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.
Po štirih letih podelili nove Fieldsove medalje najboljšim mladim matematikom na svetu
Mednarodni matematični kongres je ta teden na slovesnosti v Riu de Janeiru podelil najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.
Letošnji lavreati so 40-letni Caucher Birkar kurdskih korenin, ki je univerzitetni profesor v Cambridgeu, 34-letni Alessio Figalli iz švicarskega Federalnega inštituta za tehnologijo, 36-letni Akshay Venkatesh indijskih korenin iz ameriške univerze Princeton in, najmaljši, 30-letni Peter Scholze, ki je profesor na univerzi v Bonnu.
Gre za največje dosežke v čisti matematiki, ki pokažejo, kaj so najpomembnejša odkritja in preboji v zadnjem času, je pojasnil profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Andrej Bauer. “Vedno gre za klasična matematična področja in večinoma so to matematiki, ki taka področja kombinirajo, naredijo preboj iz enega na drugo.”
Če si matematiko predstavljamo kot rudnike, so področja, ki se jih lotevajo ti vrhunski matematiki, rovi, ki so speljani najgloblje, kjer so že trčili ob granit. Tam je zelo težko najti nov drag kamen, veliko je treba vedeti, zato tja vleče najboljše matematike. – dr. Andrej Bauer
Podelitev pa je skazila nevšečnost. Le nekaj minut po končani slovesnosti so nagrajencu Caucherju Birkarju ukradli medaljo, ki jo je pustil v svojem kovčku. Ko so kovček našli, v njem ni bilo sledu za zlatim odličjem, ocenjenim na 3000 funtov. Zadevo preiskuje brazilska policija.
Spomladi 2017 je v Ljubljani gostoval francoski matematik Cedric Villani, ki je leta 2010 prejel Fieldsovo medaljo. Doktoriral je leta 1998 na pariški univerzi Dauphine, do leta 2017 je bil direktor Inštituta Henri Poincaré na pariški univerzi Sorbonne, zdaj pa je dejaven tudi v francoski politiki, zlasti za področje znanosti.
Ker je strasten matematik, si želi to strast deliti tudi z drugimi, zato je pobudnik poljudne promocije znanosti – predava v osnovnih šolah, gimnazijah, znanstvenih festivalih, je reden gost televizijskih oddaj. Napisal je tudi več poljudnih knjig – njegovo delo Rojstvo teorema (2012) je lani izšlo tudi v slovenskem prevodu.
Villani je bil leta 2014 tudi gost oddaje Evropa osebno na Valu. Poslušate jo lahko tukaj.
Tokrat znova zremo v nebo, od koder izvirajo radijski valovi, ki drugače kot valovi, prek katerih nas poslušate, prihajajo iz vesolja. Pogovarjali smo se z Michaelom Garrettom, profesorjem radioastronomije na Univerzi v Leidnu in direktorjem nizozemskega instituta za radijsko astronomijo ASTRON.
Številne raziskave zadnja leta dokazujejo, da se moški in ženske ne razlikujemo le v obliki in delovanju spolnih organov, temveč so razlike veliko večje in jih lahko najdemo skoraj v vseh tkivih in organih v našem telesu, tudi v delovanju jeter. Gre za organ, ki je zelo pomemben pri zaščiti našega organizma, pri odstranjevanju vsega, kar lahko v našem telesu deluje kot strup. Naše telo kot taka prepoznava tudi vsa zdravila, ki jih jemljemo in jih iz organizma odstranjujejo prav naša jetra. Koliko je za današnjo medicino pomembno spoznanje, da tudi zdravila prepoznavajo spol, med drugim sprašujemo prof.dr. Gregorja Majdiča, ki je bil gost tokratne oddaje Frekvenca X.
Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur
Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur
V četrtkovi Frekvenci X gremo za spremembo v malo bolj filozofske vode, in sicer v Haag mrzlega in vetrovnega novembra leta 1676. Skoraj v popolni tajnosti je takrat na vrata kontroverznega filozofa Barucha /baruha/ de Spinoze oziroma ateističnega Žida, kot so ga klicali, potrkal dobro desetletje mlajši Wilhelm Gottfried Leibniz, ki je veljal za enega izmed največjih genijev tistega časa. O srečanju najnevarnejšega in najslavnejšega misleca sveta in o tem, kako je to zamajalo poznejše miselne nastavke, se bomo pogovarjali z ameriškim filozofom Matthewom Stewartom.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2014 je mednarodno leto kristalografije. Sogovorniki: profesor Gautam Desiraju, nobelov nagrajenec Dan Schechtman in dr. Ivan Leban.
Voyager 1 in 2 sta najbolj znani vesoljski sondi, ki na Zemljo pošiljata številne zanimive podatke. Švicarski fizik in skladatelj Domenico Vicinanza je s pomočjo posebne tehnologije podatke iz vesolja uglasbil in ustvaril zanimiv vesoljski duet.
Ključne besede današnje Frekvence X, ki nas vsak četrtek popelje med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, so računalniška kemija, mikrovalovno sevanje in rak.
Dr. Ben Goldacre je prodoren britanski zdravnik in epidemiolog ter avtor knjige Slaba znanost. V Frekvenci X se z njim pogovarjamo o cepivih, ki so dokazano izkoreninila marsikatero za človeka pogubno bolezen. Goldacre nasprotuje kakršni koli prisili zdravljenja, tudi obveznemu cepljenju, opozarja pa na škodo, ki jo z neutemeljenim strašenjem povzročajo nasprotniki cepljenja. Po njegovem mnenju je žalostno, da se starši ne odločajo za cepljenje, saj s tem ogrožajo svoje in otroke drugih staršev.
Pred pol stoletja smo že vedeli, da je vesolje posuto z galaksijami, to je ogromnimi skupinami zvezd, kot je naša Rimska cesta. Tedaj pa so odkrili novo vrsto teles, najsvetlejše med njimi so imenovali kvazarji. V njihovem središču ždi črna luknja z ogromno maso, območje pa je videti zelo svetlo, ker vidimo divje sevanje okoliškega plina, ki pada vanjo. Razvoj teh raziskav je ves čas spremljal gost tokratne Frekvence X, profesor Jack Sulentic, ki je vodilni raziskovalec aktivnih jeder galaksij na svetu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Vam črka A deluje rdeče, vam na klavirju zaigrani ton C odzvanja modro, ima neka hrana bodičast okus? Tokrat potujemo po človeških možganih in iščemo, kje se skriva vzrok za sinestezijo oziroma mešanje čutnih zaznav. Pojav je največ pozornosti požel v glasbi, slikarstvu in literaturi, kjer naj bi sinestezija kreativno napajala kar nekaj velikanov umetnosti, mi pa smo se sinesteziji posvetili z nevrološkega vidika, skupaj z dr. Devinom Terhunom z oxfordske univerze in raziskovalcem Duncanom Carmichaelom z edinburške univerze.
V poklon 85-letnici Radia na Slovenskem smo v začetku decembra signal radijske kukavice s pomočjo radioamaterjev poslali na najdaljši polet, kar jih je doslej preletela na poti proti poslušalcem. Zaplavala je na radijski valovih, se odbila od Lune in se nekoliko oskubljena vrnila na Zemljo. Vesoljsko pustolovščino radijske kukavice nam bo v oddaji Frekvenca X pojasnil inž. Sine Mermal z Oddajnikov in zvez, med radioamaterji znan po klicnem znaku S53RM.
Na slovenskem znanstvenem nebu je močno poblisknila Nobelova nagrada za fiziko, s katero so posredno povezani tudi naši znanstveniki. Znanstveno leto 2013 analiziramo v intervjuju z dr. Markom Mikužem, vodjo slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS v Cernu.
Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Vračamo se v leto 1957. Osem nadarjenih mladih znanstvenikov se je tedaj na tajnem sestanku v San Franciscu odreklo dobro plačanim delovnim mestom v upanju, da bodo pridobili svobodo in dejansko delali tisto, v kar verjamejo. Ta prvi veliki “spin-off”, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes. O logiki, ki prežema to dolino, smo se pogovarjali s slovenskim profesorjem na tamkajšnji univerzi Stanford dr. Juretom Leskovcem.
Strela je eden najbolj osupljivih in najbolj vsakdanjih naravnih pojavov, hkrati pa tudi eden najskrivnostnejših in najbolj strah zbujajočih. Po nebu potuje s tretjino svetlobne hitrosti, dosega temperaturo sončevega površja in ima 10.000-krat več energije kot povprečno gospodinjsko omrežje.
Neveljaven email naslov