Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na slovesnosti v Riu de Janeiru so ta teden podelili najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.
Po štirih letih podelili nove Fieldsove medalje najboljšim mladim matematikom na svetu
Mednarodni matematični kongres je ta teden na slovesnosti v Riu de Janeiru podelil najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.
Letošnji lavreati so 40-letni Caucher Birkar kurdskih korenin, ki je univerzitetni profesor v Cambridgeu, 34-letni Alessio Figalli iz švicarskega Federalnega inštituta za tehnologijo, 36-letni Akshay Venkatesh indijskih korenin iz ameriške univerze Princeton in, najmaljši, 30-letni Peter Scholze, ki je profesor na univerzi v Bonnu.
Gre za največje dosežke v čisti matematiki, ki pokažejo, kaj so najpomembnejša odkritja in preboji v zadnjem času, je pojasnil profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Andrej Bauer. “Vedno gre za klasična matematična področja in večinoma so to matematiki, ki taka področja kombinirajo, naredijo preboj iz enega na drugo.”
Če si matematiko predstavljamo kot rudnike, so področja, ki se jih lotevajo ti vrhunski matematiki, rovi, ki so speljani najgloblje, kjer so že trčili ob granit. Tam je zelo težko najti nov drag kamen, veliko je treba vedeti, zato tja vleče najboljše matematike. – dr. Andrej Bauer
Podelitev pa je skazila nevšečnost. Le nekaj minut po končani slovesnosti so nagrajencu Caucherju Birkarju ukradli medaljo, ki jo je pustil v svojem kovčku. Ko so kovček našli, v njem ni bilo sledu za zlatim odličjem, ocenjenim na 3000 funtov. Zadevo preiskuje brazilska policija.
Spomladi 2017 je v Ljubljani gostoval francoski matematik Cedric Villani, ki je leta 2010 prejel Fieldsovo medaljo. Doktoriral je leta 1998 na pariški univerzi Dauphine, do leta 2017 je bil direktor Inštituta Henri Poincaré na pariški univerzi Sorbonne, zdaj pa je dejaven tudi v francoski politiki, zlasti za področje znanosti.
Ker je strasten matematik, si želi to strast deliti tudi z drugimi, zato je pobudnik poljudne promocije znanosti – predava v osnovnih šolah, gimnazijah, znanstvenih festivalih, je reden gost televizijskih oddaj. Napisal je tudi več poljudnih knjig – njegovo delo Rojstvo teorema (2012) je lani izšlo tudi v slovenskem prevodu.
Villani je bil leta 2014 tudi gost oddaje Evropa osebno na Valu. Poslušate jo lahko tukaj.
687 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Na slovesnosti v Riu de Janeiru so ta teden podelili najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.
Po štirih letih podelili nove Fieldsove medalje najboljšim mladim matematikom na svetu
Mednarodni matematični kongres je ta teden na slovesnosti v Riu de Janeiru podelil najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.
Letošnji lavreati so 40-letni Caucher Birkar kurdskih korenin, ki je univerzitetni profesor v Cambridgeu, 34-letni Alessio Figalli iz švicarskega Federalnega inštituta za tehnologijo, 36-letni Akshay Venkatesh indijskih korenin iz ameriške univerze Princeton in, najmaljši, 30-letni Peter Scholze, ki je profesor na univerzi v Bonnu.
Gre za največje dosežke v čisti matematiki, ki pokažejo, kaj so najpomembnejša odkritja in preboji v zadnjem času, je pojasnil profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Andrej Bauer. “Vedno gre za klasična matematična področja in večinoma so to matematiki, ki taka področja kombinirajo, naredijo preboj iz enega na drugo.”
Če si matematiko predstavljamo kot rudnike, so področja, ki se jih lotevajo ti vrhunski matematiki, rovi, ki so speljani najgloblje, kjer so že trčili ob granit. Tam je zelo težko najti nov drag kamen, veliko je treba vedeti, zato tja vleče najboljše matematike. – dr. Andrej Bauer
Podelitev pa je skazila nevšečnost. Le nekaj minut po končani slovesnosti so nagrajencu Caucherju Birkarju ukradli medaljo, ki jo je pustil v svojem kovčku. Ko so kovček našli, v njem ni bilo sledu za zlatim odličjem, ocenjenim na 3000 funtov. Zadevo preiskuje brazilska policija.
Spomladi 2017 je v Ljubljani gostoval francoski matematik Cedric Villani, ki je leta 2010 prejel Fieldsovo medaljo. Doktoriral je leta 1998 na pariški univerzi Dauphine, do leta 2017 je bil direktor Inštituta Henri Poincaré na pariški univerzi Sorbonne, zdaj pa je dejaven tudi v francoski politiki, zlasti za področje znanosti.
Ker je strasten matematik, si želi to strast deliti tudi z drugimi, zato je pobudnik poljudne promocije znanosti – predava v osnovnih šolah, gimnazijah, znanstvenih festivalih, je reden gost televizijskih oddaj. Napisal je tudi več poljudnih knjig – njegovo delo Rojstvo teorema (2012) je lani izšlo tudi v slovenskem prevodu.
Villani je bil leta 2014 tudi gost oddaje Evropa osebno na Valu. Poslušate jo lahko tukaj.
Zdi se, da Sonce sije enakomerno in da se ne dogaja nič dramatičnega. Natančnejši pogled pa razkrije temnejše pege in izbruhe snovi neverjetnih razsežnosti. Prav v teh mesecih je Sonce najbolj aktivno, tokratni vrh 11 – letnega cikla pa je zelo skromen in kaže, da bo najmanj izrazit med vsemi v zadnjem stoletju. Kaj se dogaja, od kod energija za to razburkanost, kaj poganja valove aktivnosti in zakaj njihova moč ni vedno enaka? Odgovore smo tokrat iskali v japonski Tokojami, v kateri se na znanstveni konferenci o raziskavah Sonca mudi prof. Petr Heinzel, direktor Astronomskega inštituta češke akademije znanosti in vodja skupine za raziskovanje Sonca.
Zgodovina pozna kar nekaj briljantnih umov, ki so šokirali z neverjetnimi sposobnostmi računanja. Nekateri imajo izjemen spomin ali umetniški talent, ki mu ni para. Strokovnjaki so ljudem z briljantnim umom dali tudi ime: to so Savanti. Gost oddaje profesor dr. Darold Treffert razlaga, da gre za neke vrsto srečno poškodbo možganov, ki namiguje, da človek vendarle ne izrablja celotnega umskega potenciala.
Z razmahom svetovne trgovine in različnih oblik transporta je prenašanje rastlinskih in živalskih vrst med državami in kontinenti danes hitrejše in bolj množično kot kadarkoli prej v naši zgodovini. Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, druge – tem pravimo invazivne – pa povzročajo veliko gospodarsko škodo in uničujejo biotsko raznovrstnost. V Evropi naj bi bilo tako že več kot 12 tisoč tujerodnih vrst. O vse očitnejših pasteh preseljevanja vrst smo se v tokratni Frekvenci X na Valu 202 pogovarjali s profesorjem na ljubljanski biotehniški fakulteti in predsednikom Botaničnega društva Slovenije dr. Nejcem Joganom.
Pred kakšnimi 15. leti so svetovni mediji poročali o prvih odkritjih planetov okoli drugih zvezd in danes smo vse bliže razumevanju, da naš dom v vesolju ni izjema. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da preučujemo planete, ki so tako podobni Zemlji, da bi na njih lahko bilo celo inteligentno življenje. Med pionirje lovcev na Zemljine dvojčke se nedvomno uvršča Geoffrey Marcy, profesor astronomije s kalifornijske univerze Berkeley. Odkril je 70 od prvih sto planetov okoli drugih zvezd. Danes poznamo že tisoč takih eksoplanetov. Tako je naša družina osmih planetov, vključno z našo Zemljo, videti dokaj majhna. Področje odkrivanja planetov okoli drugih zvezd je vedno znova med pomembnimi znanstvenimi novicami. Tako ni le zaradi števila odkritih planetov, ampak zaradi nedavnih prelomnih odkritij. Profesor Geoffrey Marcy je vodilni znanstvenik na področju iskanja planetov okoli drugih zvezd. Mnogi tudi pričakujejo, da bo tudi eden prihodnjih dobitnikov Nobelove nagrade za področje fizike.
Razkrivamo, zakaj fizike ob odkritju božjega delca muči tudi resen glavobol. Pogovorjamo se s prof. Alessandrom Strumio.
Množična družbena gibanja nikoli ne nastanejo tako, da bi večina hkrati ugotovila nujo po spremembah in nato to tudi storila, temveč se vstaje ponavadi začnejo zaradi konkretnega dogodka, ki ljudem požene adrenalin po žilah. O tem, kaj so človeške množice in kako se obnašajo, ter tudi o tem, da zanje ne velja osnovna matematična postavka 1+1=2. Gost tokratne oddaje bo nizozemski socialni psiholog in teoretik množic Hans van de Sande.
Naprave, ki za sporazumevanje uporabljajo človeški glas, so že našle pot v naš vsakdan, takšna glasovna tehnologija pa lahko – napovedujejo nekateri – pomeni podobno tehnološko revolucijo, kakršno je pred desetletji povzročila računalniška miška. Kako dovršeno se stroji učijo jezika in kako jim gre slovenščina, poizvedujemo v tokratni Frekvenci X na Valu 202. Obiskali smo Fakulteto za računalništvo, kjer razvijajo tehnološko navezo “sintetizator in razpoznavalnik govora.”
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Neveljaven email naslov