Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Scenarij za leto 2050 je lahko tudi takšen: vsi imamo modre oči in smo svetlolasi. V laboratorijih poleg elitnih posameznikov vzgajamo tudi organe, ki nam jih v telo uspešno presadijo roboti. Ti seveda za nas skrbijo v domovih za ostarele, kjer slavimo 100-letnico, ali pa smo morda že celo nesmrtni. Realnost ali fikcija?
V Ordinaciji doktorice Prihodnost raziskujemo realne in futuristične možnosti za razmah medicine. V prvi epizodi spoznavamo izzive sodobne kirurgije. V Celju smo sodelovali pri robotski operaciji, se v Ljubljani srečali z ustvarjalcem nosov iz obstoječih tkiv ter se pogovarjali z nemškim zdravnikom, ki raziskuje možnosti presaditve živalskih organov v človeka.
Sogovorniki:
- Sandi Poteko, urolog, ki je izvedel že dva tisoč robotskih operacij
- Dr. Uroš Ahčan, kirurg, ki je ustvaril nov nos iz kosti in mehkih tkiv
- Dr. Bruno Reichart, srčni kirurg, ki je prvi v Nemčiji opravil presaditev srca
- Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine
Avtorica serije Ordinacija dr. Prihodnost je Maja Stepančič
Sodelovali smo pri robotski operaciji, se srečali z ustvarjalcem nosov iz obstoječih tkiv ter se pogovarjali z zdravnikom, ki raziskuje možnosti presaditve živalskih organov v človeka
Dobrodošli v Ordinaciji dr. Prihodnost, novi seriji Frekvence X o strokovnih in etičnih izzivih medicine prihodnosti. V prvi epizodi se posvečamo sodobni kirurgiji. Od blizu spoznavamo izdelovanje novih telesnih delov iz že obstoječih tkiv, vse večji razmah robotskih operacij in presaditev organov iz živali v človeka.
Ekipa urologa dr. Sandija Poteka je v Celju opravila že skoraj dva tisoč neinvazivnih operacij prostate. Podaljšana roka kirurgov je robot Da Vinci, operacije potekajo povsem brez krvi, pacienti okrevajo veliko hitreje. Robotske operacije imajo v medicini svetlo prihodnost.
Naši strokovnjaki so pred kratkim iz kosti in mehkih tkiv iz podlakti ob pomoči 3D-modela ustvarili nos. To pomeni pomemben mejnik v rekonstrukcijski kirurgiji. Dr. Uroš Ahčan se s kolegi že pripravlja na presaditev novega nosu. Ta, nekoliko poenostavljeno povedano, raste na pacientovi roki.
V laboratorijih lahko vzgojijo tudi tkiva za oblikovanje novega uhlja, veliko težje pa je umetno ustvariti funkcionalne organe. Zato so še vedno najbolj realne presaditve organov. V Sloveniji letno opravijo do sto presaditev, potrebe pacientov so veliko večje. Ugledni nemški srčni kirurg dr. Bruno Reichart zato razmišlja o alternativah: pred kratkim je s svojo ekipo uspešno presadil prašičje srce v telo pavijana. Je naslednji človek?
Scenarij za leto 2050 je lahko tudi takšen: vsi imamo modre oči in smo svetlolasi. V laboratorijih poleg elitnih posameznikov vzgajamo tudi organe, ki nam jih v telo uspešno presadijo roboti. Ti seveda za nas skrbijo v domovih za starejše, kjer slavimo 100-letnico, ali pa smo morda že celo nesmrtni. Realnost ali fikcija?
V Ordinaciji doktorice Prihodnost raziskujemo realne in futuristične možnosti za razmah medicine. V petih epizodah bomo med 10. januarjem in 7. februarjem predstavili najbolj drzne ideje najbolj naprednih slovenskih in tujih strokovnjakov, hkrati pa medicinske izzive postavljali tudi v družbeni in etični koncept. Pri razmislekih nam bodo pomagali tudi bolniki, pogovarjali se bomo tako s starostniki kot mladostniki.
Vsak četrtek ob 12.00 na Valu 202 in v posebnih razširjenih podkastih.
Fotogalerija in video z robotske operacije v SB Celje:
O vse večjih možnostih in izzivih pri rekonstrukcijski kirurgiji, o ksenotransplantacijah ter tudi morebitnih etičnih vprašanjih na tem področju in o sodobnih kirurgih, katerih podaljšana roka so roboti, #zdaj v #OrdinacijaDrPrihodnost ?⚕V ŽIVO ▶️ https://t.co/siSg4M7Qwn pic.twitter.com/NKXGE8V1uL
— Frekvenca X (@FrekvencaX) January 10, 2019
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Scenarij za leto 2050 je lahko tudi takšen: vsi imamo modre oči in smo svetlolasi. V laboratorijih poleg elitnih posameznikov vzgajamo tudi organe, ki nam jih v telo uspešno presadijo roboti. Ti seveda za nas skrbijo v domovih za ostarele, kjer slavimo 100-letnico, ali pa smo morda že celo nesmrtni. Realnost ali fikcija?
V Ordinaciji doktorice Prihodnost raziskujemo realne in futuristične možnosti za razmah medicine. V prvi epizodi spoznavamo izzive sodobne kirurgije. V Celju smo sodelovali pri robotski operaciji, se v Ljubljani srečali z ustvarjalcem nosov iz obstoječih tkiv ter se pogovarjali z nemškim zdravnikom, ki raziskuje možnosti presaditve živalskih organov v človeka.
Sogovorniki:
- Sandi Poteko, urolog, ki je izvedel že dva tisoč robotskih operacij
- Dr. Uroš Ahčan, kirurg, ki je ustvaril nov nos iz kosti in mehkih tkiv
- Dr. Bruno Reichart, srčni kirurg, ki je prvi v Nemčiji opravil presaditev srca
- Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine
Avtorica serije Ordinacija dr. Prihodnost je Maja Stepančič
Sodelovali smo pri robotski operaciji, se srečali z ustvarjalcem nosov iz obstoječih tkiv ter se pogovarjali z zdravnikom, ki raziskuje možnosti presaditve živalskih organov v človeka
Dobrodošli v Ordinaciji dr. Prihodnost, novi seriji Frekvence X o strokovnih in etičnih izzivih medicine prihodnosti. V prvi epizodi se posvečamo sodobni kirurgiji. Od blizu spoznavamo izdelovanje novih telesnih delov iz že obstoječih tkiv, vse večji razmah robotskih operacij in presaditev organov iz živali v človeka.
Ekipa urologa dr. Sandija Poteka je v Celju opravila že skoraj dva tisoč neinvazivnih operacij prostate. Podaljšana roka kirurgov je robot Da Vinci, operacije potekajo povsem brez krvi, pacienti okrevajo veliko hitreje. Robotske operacije imajo v medicini svetlo prihodnost.
Naši strokovnjaki so pred kratkim iz kosti in mehkih tkiv iz podlakti ob pomoči 3D-modela ustvarili nos. To pomeni pomemben mejnik v rekonstrukcijski kirurgiji. Dr. Uroš Ahčan se s kolegi že pripravlja na presaditev novega nosu. Ta, nekoliko poenostavljeno povedano, raste na pacientovi roki.
V laboratorijih lahko vzgojijo tudi tkiva za oblikovanje novega uhlja, veliko težje pa je umetno ustvariti funkcionalne organe. Zato so še vedno najbolj realne presaditve organov. V Sloveniji letno opravijo do sto presaditev, potrebe pacientov so veliko večje. Ugledni nemški srčni kirurg dr. Bruno Reichart zato razmišlja o alternativah: pred kratkim je s svojo ekipo uspešno presadil prašičje srce v telo pavijana. Je naslednji človek?
Scenarij za leto 2050 je lahko tudi takšen: vsi imamo modre oči in smo svetlolasi. V laboratorijih poleg elitnih posameznikov vzgajamo tudi organe, ki nam jih v telo uspešno presadijo roboti. Ti seveda za nas skrbijo v domovih za starejše, kjer slavimo 100-letnico, ali pa smo morda že celo nesmrtni. Realnost ali fikcija?
V Ordinaciji doktorice Prihodnost raziskujemo realne in futuristične možnosti za razmah medicine. V petih epizodah bomo med 10. januarjem in 7. februarjem predstavili najbolj drzne ideje najbolj naprednih slovenskih in tujih strokovnjakov, hkrati pa medicinske izzive postavljali tudi v družbeni in etični koncept. Pri razmislekih nam bodo pomagali tudi bolniki, pogovarjali se bomo tako s starostniki kot mladostniki.
Vsak četrtek ob 12.00 na Valu 202 in v posebnih razširjenih podkastih.
Fotogalerija in video z robotske operacije v SB Celje:
O vse večjih možnostih in izzivih pri rekonstrukcijski kirurgiji, o ksenotransplantacijah ter tudi morebitnih etičnih vprašanjih na tem področju in o sodobnih kirurgih, katerih podaljšana roka so roboti, #zdaj v #OrdinacijaDrPrihodnost ?⚕V ŽIVO ▶️ https://t.co/siSg4M7Qwn pic.twitter.com/NKXGE8V1uL
— Frekvenca X (@FrekvencaX) January 10, 2019
Z doktorjem Michaelom Fehringerjem z Evropske vesoljske agencije se bomo pogovarjali o Zemljini težnosti, biomasi in oceanskih tokovih, dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pa bo predstavil, kaj novega smo se naučili o tokovih v našem Jadranu.
Z doktorjem Michaelom Fehringerjem z Evropske vesoljske agencije se bomo pogovarjali o Zemljini težnosti, biomasi in oceanskih tokovih, dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pa bo predstavil, kaj novega smo se naučili o tokovih v našem Jadranu.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUAPAC [júpak] je v začetku leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj prekinila stike, pa je s tem zapolnil vrzeli. A ker v svetu atomov nič ni, kot se zdi, v tokratni Frekvenci raziskujemo, čemu koristijo nestabilni elementi, kaj sploh pomeni odkriti nek element, zakaj novinci še lep čas ne bodo imeli svojih imen in kdo neki je ukradel kurčatovij.
Bi lahko v Sloveniji danes imeli svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so razpeti med interesi politike in tajnih služb tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi akterji raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.
Pred kratkim je svet kot blisk obkrožila novica, da je znanstvenikom projekta LIGO uspelo prvič neposredno zaznati gravitacijske valove. Gre za še eno od potrditev Einsteinove vizije vesolja v splošni teoriji relativnosti. Kaj so pravzaprav odkrili znanstveniki in zakaj je odkritje tako pomembno, pojasnjujeta prof. dr. Andrej Čadež in prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Britanska državna bioetična komisija je januarja dala dovoljenje raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan iz Instituta Francis Crick, da lahko začne opravljati genetske poskuse na človeških zarodkih. Čeprav pravijo, da bodo njene raziskave pomagale razumeti biologijo zgodnjega človeškega razvoja, se pojavlja vprašanje, ali so znanstveniki z genetskimi eksperimenti na človeških zarodkih in svojimi nadaljnjimi načrti dokončno prestopili mejo in odprli Pandorino skrinjico. Več o tako imenovani tehnologiji spreminjana genetskega materiala CRISPR, ki jo številni opisujejo za revolucionarno, v Frekvenci X.
Ukvarjali smo se s ponavljajočim se nenadzorovanimi trzljaji in kompleksnejšimi gibi, imenovanim tiki. Ob pomoči nevrologa in psihiatra smo se spustili v sivo območje med hotenimi in nehotenimi gibi ter po najboljših močeh pojasnili za zdaj slabo raziskan izvor tikov.
Težavnost izbire srečamo vsakokrat, ko stopimo v malo bolje založeno trgovino. Naš največji trgovec ima na primer v spletni trgovini 97 zobnih krem, 104 vrste sadnih jogurtov in 47 vrst kruha. To je veliko. No, sprehod po prodajalni čevljev in oblek, športne opreme ali računalnikov je podobno neobvladljiv. Police se šibijo pod stotinami različnih vrst izdelkov. Imeti na izbiro tri vrste zobne kreme je bolje kot imeti eno, toda 97 … Postane več kdaj preveč? In kako se odločamo pri izbiri partnerja, službe in ob drugih življenjskih prelomnicah? O paradoksu izbire razpravljamo z ameriškim psihologom dr. Barryjem Schwartzom in našo filozofinjo dr. Renato Salecl.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.
Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.
Področje razvoja električnih vozil in baterijskih sistemov zanje je na vrhuncu. Tudi Slovenci smo na področju razvoja tovrstnih akumulatorjev v svetovni raziskovalni špici. Baterijske sisteme prihodnosti in to, ali bodo lahko kmalu poganjali tudi potniška letala, razkrivamo ta četrtek po 11.45 v valovski oddaji Frekvenca X. Gosta: Dr. Robert Dominko, raziskovalec na Kemijskem inštitutu in Haresh Kamath, Electric Power Research Insitut, ameriška neprofitna R&D organizacija.
Voda na Marsu, bližnje srečanje s Plutonom, novi temperaturni rekordi, otroci s tremi starši, nevtrini, vrhunski svetovni fiziki v Ljubljani, nova vrsta človečnjaka … To je le nekaj asociacij na znanstveno leto 2015. Kaj so bila najprodornejša odkritja minulih 12 mesecev, katera so najbolj vroča raziskovalna področja in kaj je odmevalo znotraj naših meja, se spominjamo v posebni epizodi Frekvence X.
Zakaj Slovenija vlaga v znanost in opremo manj kot v času Jugoslavije, kako je s pogoji dela in dosežki, kakšna je prihodnost slovenske znanosti in inovativnosti. Bo znanost kdaj naša prioriteta? Razmišljata dr. Vito Turk in dr. Martin Klanjšek.
Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana v podnebne spremembe, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.
Ljudje smo po naravi nagnjeni k temu, da poskušamo čim hitreje razrešiti negotovosti. Če smo v stresu, smo bistveno manj pripravljeni vztrajati pri odprtosti različnih možnosti. Strokovnjaki ugotavljajo, da se zaradi zatekanja k varnim odločitvam povečujejo tudi stereotipi do beguncev, teroristični napadi so vplivali na našo toleranco do sprejemanja alternativnih interpretacij dogajanja. Kako se soočati z negotovostjo in odprtostjo različnih možnosti raziskujemo v pogovorih z uglednim ameriškim socialnim psihologom Ariejem Kruglanskim, zdravnikom dr. Matjažem Zwittrom, statističarko Tino Žnidaršič in demografom dr. Janezom Malačičem.
Beremo časopis, rešujemo sudoku in brez slabe vesti telefoniramo. To je vožnja prihodnosti s samovozečimi avtomobili. Ti naj bi namreč bili naslednji stroj, ki bo nadomestil nekatera človeška dela in nam olajšal življenje. Vožnja po središčih mesta bi bila s takšnimi vozili manj stresna, avtomobil bi se samodejno odzival na ovire, poleg tega pa bi obstajala zmanjšana potreba po parkirnem prostoru, saj bi nas avtomobil odložil in se sam odpeljal domov.
Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire je še precej višja. Osrednja sogovornika oddaje sta dr. Marcos Bavdž in dr. Janez Dolinšek.
“Ali živali čutijo bolečino?” je vprašanje, ki si ga bomo zastavljali v tokratni Frekvenci X. Znanstveniki in filozofi imajo glede tega različna stališča, pritrdilni odgovor nanj pa bi marsikatero človekovo dejanje postavil v slabo moralno luč. Če namreč živali ne čutijo bolečine, potem so eksperimenti na njih in njihov zakol moralno neproblematična dejanja. Če pa živali to sposobnost imajo, potem se stvari zapletejo in postanejo kočljive.
Neveljaven email naslov
