Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej so domnevali, da ima obliko keglja ali arašida, zdaj so znanstveniki potrdili, da gre pravzaprav za snežaka. Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, se nahaja kar 6,4 milijarde kilometrov od Zemlje. Gre za najbolj oddaljeno nebesno telo, kar jih človeštvo kadarkoli preučevalo. “Gremo, Nova obzorja!” je na letošnjega novega leta dan zgodaj zjutraj vzkliknil Alan Stern, glavni inženir Nasine sonde New Horizons. Doktor astrofizike in član legendarne zasedbe Queen Brian May pa je zgodovinskem dogodku posvetil prav posebno pesem. Kako astrofiziki razlagajo pojav snežaka v vesolju in kaj bi lahko ugotovili na podlagi pridobljenih podatkov?
Gost: dr. Tomaž Zwitter, profesor astrofizike
Avtor: Luka Hvalc
Foto: Nasa
Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, je od Zemlje oddaljen kar 6,4 milijarde kilometrov
Najprej so domnevali, da ima obliko keglja ali arašida, zdaj so znanstveniki potrdili, da gre pravzaprav za sneženega moža. Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, je od Zemlje oddaljen kar 6,4 milijarde kilometrov. Gre za najbolj oddaljeno nebesno telo, kar jih človeštvo kadar koli preučevalo.
“Gremo, Nova obzorja!” je na letošnjega novega leta dan zgodaj zjutraj vzkliknil Alan Stern, glavni inženir Nasine sonde New Horizons. Doktor astrofizike in član legendarne zasedbe Queen Brian May pa je zgodovinskem dogodku posvetil prav posebno pesem. Kako astrofiziki razlagajo pojav sneženega moža v vesolju in kaj bi lahko ugotovili na podlagi pridobljenih podatkov?
“Palačinka je morda pretiran izraz, Ultima Thule je bila najprej bolj podobna cesarskemu pražencu ali pa debeli pici. Po več zbranih fotografijah je bilo vse skupaj bolj podobno dvema zlepljenima krompirjema, ko je sonda letela mimo, pa je postalo jasno, da je Ultima Thule še najbolj podobna snežaku. Na robovih osončja se dogaja marsikaj, srečamo okruške, ki jih ne bi pričakovali.”
Dr. Tomaž Zwitter, profesor astrofizike
New ?! Around and around: This gif shows the propeller-like rotation of #UltimaThule as seen by the Long Range Reconnaissance Imager (LORRI) aboard @NASANewHorizons as the spacecraft sped toward its close encounter. @nasa https://t.co/lBM4L8EctG pic.twitter.com/8PhJHsvVFa
— Johns Hopkins APL (@JHUAPL) January 15, 2019
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Najprej so domnevali, da ima obliko keglja ali arašida, zdaj so znanstveniki potrdili, da gre pravzaprav za snežaka. Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, se nahaja kar 6,4 milijarde kilometrov od Zemlje. Gre za najbolj oddaljeno nebesno telo, kar jih človeštvo kadarkoli preučevalo. “Gremo, Nova obzorja!” je na letošnjega novega leta dan zgodaj zjutraj vzkliknil Alan Stern, glavni inženir Nasine sonde New Horizons. Doktor astrofizike in član legendarne zasedbe Queen Brian May pa je zgodovinskem dogodku posvetil prav posebno pesem. Kako astrofiziki razlagajo pojav snežaka v vesolju in kaj bi lahko ugotovili na podlagi pridobljenih podatkov?
Gost: dr. Tomaž Zwitter, profesor astrofizike
Avtor: Luka Hvalc
Foto: Nasa
Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, je od Zemlje oddaljen kar 6,4 milijarde kilometrov
Najprej so domnevali, da ima obliko keglja ali arašida, zdaj so znanstveniki potrdili, da gre pravzaprav za sneženega moža. Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, je od Zemlje oddaljen kar 6,4 milijarde kilometrov. Gre za najbolj oddaljeno nebesno telo, kar jih človeštvo kadar koli preučevalo.
“Gremo, Nova obzorja!” je na letošnjega novega leta dan zgodaj zjutraj vzkliknil Alan Stern, glavni inženir Nasine sonde New Horizons. Doktor astrofizike in član legendarne zasedbe Queen Brian May pa je zgodovinskem dogodku posvetil prav posebno pesem. Kako astrofiziki razlagajo pojav sneženega moža v vesolju in kaj bi lahko ugotovili na podlagi pridobljenih podatkov?
“Palačinka je morda pretiran izraz, Ultima Thule je bila najprej bolj podobna cesarskemu pražencu ali pa debeli pici. Po več zbranih fotografijah je bilo vse skupaj bolj podobno dvema zlepljenima krompirjema, ko je sonda letela mimo, pa je postalo jasno, da je Ultima Thule še najbolj podobna snežaku. Na robovih osončja se dogaja marsikaj, srečamo okruške, ki jih ne bi pričakovali.”
Dr. Tomaž Zwitter, profesor astrofizike
New ?! Around and around: This gif shows the propeller-like rotation of #UltimaThule as seen by the Long Range Reconnaissance Imager (LORRI) aboard @NASANewHorizons as the spacecraft sped toward its close encounter. @nasa https://t.co/lBM4L8EctG pic.twitter.com/8PhJHsvVFa
— Johns Hopkins APL (@JHUAPL) January 15, 2019
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Neveljaven email naslov