Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej so domnevali, da ima obliko keglja ali arašida, zdaj so znanstveniki potrdili, da gre pravzaprav za snežaka. Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, se nahaja kar 6,4 milijarde kilometrov od Zemlje. Gre za najbolj oddaljeno nebesno telo, kar jih človeštvo kadarkoli preučevalo. “Gremo, Nova obzorja!” je na letošnjega novega leta dan zgodaj zjutraj vzkliknil Alan Stern, glavni inženir Nasine sonde New Horizons. Doktor astrofizike in član legendarne zasedbe Queen Brian May pa je zgodovinskem dogodku posvetil prav posebno pesem. Kako astrofiziki razlagajo pojav snežaka v vesolju in kaj bi lahko ugotovili na podlagi pridobljenih podatkov?
Gost: dr. Tomaž Zwitter, profesor astrofizike
Avtor: Luka Hvalc
Foto: Nasa
Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, je od Zemlje oddaljen kar 6,4 milijarde kilometrov
Najprej so domnevali, da ima obliko keglja ali arašida, zdaj so znanstveniki potrdili, da gre pravzaprav za sneženega moža. Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, je od Zemlje oddaljen kar 6,4 milijarde kilometrov. Gre za najbolj oddaljeno nebesno telo, kar jih človeštvo kadar koli preučevalo.
“Gremo, Nova obzorja!” je na letošnjega novega leta dan zgodaj zjutraj vzkliknil Alan Stern, glavni inženir Nasine sonde New Horizons. Doktor astrofizike in član legendarne zasedbe Queen Brian May pa je zgodovinskem dogodku posvetil prav posebno pesem. Kako astrofiziki razlagajo pojav sneženega moža v vesolju in kaj bi lahko ugotovili na podlagi pridobljenih podatkov?
“Palačinka je morda pretiran izraz, Ultima Thule je bila najprej bolj podobna cesarskemu pražencu ali pa debeli pici. Po več zbranih fotografijah je bilo vse skupaj bolj podobno dvema zlepljenima krompirjema, ko je sonda letela mimo, pa je postalo jasno, da je Ultima Thule še najbolj podobna snežaku. Na robovih osončja se dogaja marsikaj, srečamo okruške, ki jih ne bi pričakovali.”
Dr. Tomaž Zwitter, profesor astrofizike
New ?! Around and around: This gif shows the propeller-like rotation of #UltimaThule as seen by the Long Range Reconnaissance Imager (LORRI) aboard @NASANewHorizons as the spacecraft sped toward its close encounter. @nasa https://t.co/lBM4L8EctG pic.twitter.com/8PhJHsvVFa
— Johns Hopkins APL (@JHUAPL) January 15, 2019
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Najprej so domnevali, da ima obliko keglja ali arašida, zdaj so znanstveniki potrdili, da gre pravzaprav za snežaka. Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, se nahaja kar 6,4 milijarde kilometrov od Zemlje. Gre za najbolj oddaljeno nebesno telo, kar jih človeštvo kadarkoli preučevalo. “Gremo, Nova obzorja!” je na letošnjega novega leta dan zgodaj zjutraj vzkliknil Alan Stern, glavni inženir Nasine sonde New Horizons. Doktor astrofizike in član legendarne zasedbe Queen Brian May pa je zgodovinskem dogodku posvetil prav posebno pesem. Kako astrofiziki razlagajo pojav snežaka v vesolju in kaj bi lahko ugotovili na podlagi pridobljenih podatkov?
Gost: dr. Tomaž Zwitter, profesor astrofizike
Avtor: Luka Hvalc
Foto: Nasa
Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, je od Zemlje oddaljen kar 6,4 milijarde kilometrov
Najprej so domnevali, da ima obliko keglja ali arašida, zdaj so znanstveniki potrdili, da gre pravzaprav za sneženega moža. Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, je od Zemlje oddaljen kar 6,4 milijarde kilometrov. Gre za najbolj oddaljeno nebesno telo, kar jih človeštvo kadar koli preučevalo.
“Gremo, Nova obzorja!” je na letošnjega novega leta dan zgodaj zjutraj vzkliknil Alan Stern, glavni inženir Nasine sonde New Horizons. Doktor astrofizike in član legendarne zasedbe Queen Brian May pa je zgodovinskem dogodku posvetil prav posebno pesem. Kako astrofiziki razlagajo pojav sneženega moža v vesolju in kaj bi lahko ugotovili na podlagi pridobljenih podatkov?
“Palačinka je morda pretiran izraz, Ultima Thule je bila najprej bolj podobna cesarskemu pražencu ali pa debeli pici. Po več zbranih fotografijah je bilo vse skupaj bolj podobno dvema zlepljenima krompirjema, ko je sonda letela mimo, pa je postalo jasno, da je Ultima Thule še najbolj podobna snežaku. Na robovih osončja se dogaja marsikaj, srečamo okruške, ki jih ne bi pričakovali.”
Dr. Tomaž Zwitter, profesor astrofizike
New ?! Around and around: This gif shows the propeller-like rotation of #UltimaThule as seen by the Long Range Reconnaissance Imager (LORRI) aboard @NASANewHorizons as the spacecraft sped toward its close encounter. @nasa https://t.co/lBM4L8EctG pic.twitter.com/8PhJHsvVFa
— Johns Hopkins APL (@JHUAPL) January 15, 2019
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Neveljaven email naslov