Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med drugo svetovno vojno bi lahko ljubljansko univerzo z več gledišč označili za vir upora, legendarni Radio Kričač so na neki način zakrivili študenti elektrotehniške fakultete. Skoraj 20 let pozneje se je zgodila (kulturna) revolucija "baby boom" generacije, ki se je uprla svojim staršem. Zakaj je bila zasedba Filozofske fakultete 40 let pozneje drugačna, sploh pa, kako se je na to odzvala Univerza? Ta hip kaže, da se utegnejo mladi najprej kritično odzvati in se zaradi okoljskih groženj povezati med seboj. Zakaj jih ta tema tako podžiga? Se danes na univerzi še rojevajo progresivne in subverzivne ideje?
Serija: Akademskih 100.
Druga epizoda: Veter v jadrih upora.
Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek
Kdaj je univerza s svojo študentarijo in svojo uporno držo orala nove brazde v slovenski družbi? Je tega sposobna še danes?
Med drugo svetovno vojno bi lahko ljubljansko univerzo z več gledišč označili za vir upora, legendarni Radio Kričač so na neki način zakrivili študenti elektrotehniške fakultete. Skoraj 20 let pozneje se je zgodila (kulturna) revolucija “baby boom” generacije, ki se je uprla svojim staršem. Zakaj je bila zasedba Filozofske fakultete 40 let pozneje drugačna, sploh pa, kako se je na to odzvala Univerza? Ta hip kaže, da se utegnejo mladi najprej kritično odzvati na okoljsko pereče teme in se zaradi okoljskih groženj povezati med seboj. Zakaj jih ta tema tako podžiga? Se danes na univerzi še rojevajo progresivne in subverzivne ideje? Vse to so teme druge epizode Akademskih 100.
Prva epizoda: Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani
Tretja epizoda: Od Anke do Anje … in sto let vmes
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji
Za Radiem Kričač, edinim tovrstnim radiem, ki je oddajal na okupiranih ozemljih, so delovali študenti elektrotehniške fakultete. Iz ilegale je oddal 50 radijskih oddaj. V oddaji lahko slišite njegov prepoznaven glas, tedaj še študenta Milana Osredkarja, organizacijo radia so zaupali Milku Goršiču, v ekipi je bila tudi študentka Vida Lasič.
V drugi svetovni vojni se je sicer edinkrat zgodilo, da je ljubljanska univerza začasno prenehala delovati, in sicer je bilo to od novembra 1943 do maja 1945.
Študentje v Ljubljani so leta 1968 obrnili znameniti pariški rek: “Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče.” Franci Pivec: “Živeli smo v nemogočem stanju, nič od tistega, kar smo govorili, ni bilo res. Zato sem obrnil to geslo v ‘Bodimo nemogoči, zahtevajmo realnost’.”
O letu 1968 smo ob 50-letnici tega gibanja pripravili serijo Izgubljeni v revolucijah, ki podrobno analizira tisti čas, od Pariza prek Ljubljane do Beograda.
Študentje so po besedah sogovornikov v slovenski družbi orali števile brazde. Profesor na Pedagoški fakulteti, ki se je na univerzo vpisal l. 1970, dr. Pavel Zgaga na prvo mesto postavlja vprašanje družbene neenakosti. “Študirali so hčere in sinovi bogatih in izobraženih Slovencev, periferija je imela veliko večje težave pri osvajanju izobrazbe.” To se je povezovalo s političnimi vprašanji tistega časa. “To je bil čas Kavčičeve vlade, liberalizma, večanja svobode. Študentsko gibanje je imelo tudi izrazit mirovni podton.” Še ena brazda, ki je nastajala in je bila ena od najbolj izrazitih, je bila po mnenju Zgage umetniška, do izraza so prišle tudi zahteve po enakosti spolov. Ob politični, mirovniški, umetniško-avantgardni in emancipatorni pa so se tedaj pojavili obrisi še ene brazde, ki je bila za tedanji slovenski čas in prostor izrazito nova in nenavadna. “Študenti z začetka 70. so bili pionirji prvih ekoloških gibanj pri nas.”
Druga zgodba, ki ji namenjamo pozornost, je množičen študentski protest pred Filozofsko fakulteto v Ljubljani leta 1971. Povod zanj je bil neznosen prometni hrup na Aškerčevi cesti. “Znotraj je bilo tako glasno, da včasih nisi slišal niti profesorja,” se spominja Zgaga. Protestu je kmalu sledila še zasedba fakultete. “Ta zasedba je bila neke vrste eksperiment svobodne univerze. V tistem tednu smo se več naučili kot v vseh štirih letih, zlasti s tega vidika, kako biti aktiven državljan,” pripoveduje filozof dr. Darko Štrajn, ki je prisostvoval zasedbi v sedemdesetih.
Zasedba se je leta 2012 ponovila. Od blizu jo je spremljal tudi upokojeni profesor sociologije kulture na Filozofski fakulteti dr. Rastko Močnik: “Razlika med zasedbama 1971 in 2012 je bila v tem, da smo bili mi arogantni in smo vedeli manj kot naši učitelji, a nas to ni motilo. Sedanji študenti so bili izjemno vljudni in so večkrat vedeli več kot njihovi učitelji.”
“Biti utopično gibanje je velikanski privilegij. Ni treba misliti na to, kako bo zadeva potekala in kako bo nastal neki nov red. Študentarija mora provocirati! Utopična dimenzija, ki jo imajo študentska gibanja, je po svoji naravi taka, da raje razbija, kot pa gradi.” – Pavel Zgaga.
“Včasih so bili študenti bolj odprti,” se spominja profesor na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Blaž Repe, “poznal sem njihove osebne zgodbe, oni so poznali moje. Danes vem o njih bistveno manj. Tudi med seboj se ne družijo, na terenskih vajah je tišina, med seboj se ne pogovarjajo.” Po njegovih besedah je sodobne generacije mladih težje aktivirati, da bi se pridružili večjemu protestu. “To, kar smatrajo, da morajo opraviti, je, da se na dogodek na družabnih omrežjih prijavijo, da jih zanima. S tem, menijo, so opravili svojo okoljsko ali državljansko dolžnost. Morda še objavijo kakšno fotografijo, srce parajoč video … in to je to.”
Kljub temu ga veseli, da je tudi danes del študentov, ki so pripravljeni narediti nekaj več, organizirati dogodek in pri njem sodelovati. “Kakšen je pa odziv, pa težko rečem. Povprečno se jih manj prime kot v preteklosti.”
Profesor sociologije dr. Rastko Močnik ta fenomen pojasnjuje takole: “Danes je situacija tako huda, da si ne morete privoščiti upora, niti odpora, še eksistence ne. Revolucije se ne delajo takrat, ko so tisti, ki se upirajo, v najhujšem položaj; takrat je treba poskrbeti za preživetje.” Profesor na Pedagoški fakulteti dr. Pavel Zgaga dodaja, da je dominantna kategorija današnjega časa varnost in ne svoboda. “Paziti je treba, previden je treba biti; ne smete se povezovati, poskrbeti morate, da boste sami dobili službo.” Ta generacija je po njegovo enako moralna kot vse prejšnje, a “gre za vprašanje družbenih okoliščin, v katerih mladi živijo danes. Mi nismo živeli v takšnih, nam so pihali v jadra klice svobode.”
V oddaji spoznamo tudi generacijo diplomantov prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki so jeseni zaznamovali natanko 50 let, odkar so diplomirali. Sogovornika sta bila Pavle Jakopič in Drago Ternovšek. Pravna fakulteta je bila tedaj še v zdajšnji stavbi univerze na Kongresnem trgu. “Čeprav je bila stara, je v njej kraljeval duh mladosti, naš duh,” se spominja Jakopič.
*Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili sociolog kulture dr. Rastko Močnik, filozof dr. Darko Štrajn, filozof in sociolog dr. Pavel Zgaga, geograf dr. Blaž Repe, Franci Pivec, dijaki, ki smo jih posneli ob robu septembrskega Inovacijskega kampa v Zrečah, mimoidoči študenti Univerze v Ljubljani, s katerimi se je pogovarjala Tina Šoln, slišali ste lahko arhivsko gradivo iz filmskega gradiva avtorja Želimirja Žilnika iz leta 1971 in arhivsko gradivo RTV Slovenija o Kričaču iz leta 1973. Pomešali smo se tudi med generacijo pravnikov, ki so diplomirali pred natanko 50 leti.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Med drugo svetovno vojno bi lahko ljubljansko univerzo z več gledišč označili za vir upora, legendarni Radio Kričač so na neki način zakrivili študenti elektrotehniške fakultete. Skoraj 20 let pozneje se je zgodila (kulturna) revolucija "baby boom" generacije, ki se je uprla svojim staršem. Zakaj je bila zasedba Filozofske fakultete 40 let pozneje drugačna, sploh pa, kako se je na to odzvala Univerza? Ta hip kaže, da se utegnejo mladi najprej kritično odzvati in se zaradi okoljskih groženj povezati med seboj. Zakaj jih ta tema tako podžiga? Se danes na univerzi še rojevajo progresivne in subverzivne ideje?
Serija: Akademskih 100.
Druga epizoda: Veter v jadrih upora.
Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek
Kdaj je univerza s svojo študentarijo in svojo uporno držo orala nove brazde v slovenski družbi? Je tega sposobna še danes?
Med drugo svetovno vojno bi lahko ljubljansko univerzo z več gledišč označili za vir upora, legendarni Radio Kričač so na neki način zakrivili študenti elektrotehniške fakultete. Skoraj 20 let pozneje se je zgodila (kulturna) revolucija “baby boom” generacije, ki se je uprla svojim staršem. Zakaj je bila zasedba Filozofske fakultete 40 let pozneje drugačna, sploh pa, kako se je na to odzvala Univerza? Ta hip kaže, da se utegnejo mladi najprej kritično odzvati na okoljsko pereče teme in se zaradi okoljskih groženj povezati med seboj. Zakaj jih ta tema tako podžiga? Se danes na univerzi še rojevajo progresivne in subverzivne ideje? Vse to so teme druge epizode Akademskih 100.
Prva epizoda: Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani
Tretja epizoda: Od Anke do Anje … in sto let vmes
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji
Za Radiem Kričač, edinim tovrstnim radiem, ki je oddajal na okupiranih ozemljih, so delovali študenti elektrotehniške fakultete. Iz ilegale je oddal 50 radijskih oddaj. V oddaji lahko slišite njegov prepoznaven glas, tedaj še študenta Milana Osredkarja, organizacijo radia so zaupali Milku Goršiču, v ekipi je bila tudi študentka Vida Lasič.
V drugi svetovni vojni se je sicer edinkrat zgodilo, da je ljubljanska univerza začasno prenehala delovati, in sicer je bilo to od novembra 1943 do maja 1945.
Študentje v Ljubljani so leta 1968 obrnili znameniti pariški rek: “Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče.” Franci Pivec: “Živeli smo v nemogočem stanju, nič od tistega, kar smo govorili, ni bilo res. Zato sem obrnil to geslo v ‘Bodimo nemogoči, zahtevajmo realnost’.”
O letu 1968 smo ob 50-letnici tega gibanja pripravili serijo Izgubljeni v revolucijah, ki podrobno analizira tisti čas, od Pariza prek Ljubljane do Beograda.
Študentje so po besedah sogovornikov v slovenski družbi orali števile brazde. Profesor na Pedagoški fakulteti, ki se je na univerzo vpisal l. 1970, dr. Pavel Zgaga na prvo mesto postavlja vprašanje družbene neenakosti. “Študirali so hčere in sinovi bogatih in izobraženih Slovencev, periferija je imela veliko večje težave pri osvajanju izobrazbe.” To se je povezovalo s političnimi vprašanji tistega časa. “To je bil čas Kavčičeve vlade, liberalizma, večanja svobode. Študentsko gibanje je imelo tudi izrazit mirovni podton.” Še ena brazda, ki je nastajala in je bila ena od najbolj izrazitih, je bila po mnenju Zgage umetniška, do izraza so prišle tudi zahteve po enakosti spolov. Ob politični, mirovniški, umetniško-avantgardni in emancipatorni pa so se tedaj pojavili obrisi še ene brazde, ki je bila za tedanji slovenski čas in prostor izrazito nova in nenavadna. “Študenti z začetka 70. so bili pionirji prvih ekoloških gibanj pri nas.”
Druga zgodba, ki ji namenjamo pozornost, je množičen študentski protest pred Filozofsko fakulteto v Ljubljani leta 1971. Povod zanj je bil neznosen prometni hrup na Aškerčevi cesti. “Znotraj je bilo tako glasno, da včasih nisi slišal niti profesorja,” se spominja Zgaga. Protestu je kmalu sledila še zasedba fakultete. “Ta zasedba je bila neke vrste eksperiment svobodne univerze. V tistem tednu smo se več naučili kot v vseh štirih letih, zlasti s tega vidika, kako biti aktiven državljan,” pripoveduje filozof dr. Darko Štrajn, ki je prisostvoval zasedbi v sedemdesetih.
Zasedba se je leta 2012 ponovila. Od blizu jo je spremljal tudi upokojeni profesor sociologije kulture na Filozofski fakulteti dr. Rastko Močnik: “Razlika med zasedbama 1971 in 2012 je bila v tem, da smo bili mi arogantni in smo vedeli manj kot naši učitelji, a nas to ni motilo. Sedanji študenti so bili izjemno vljudni in so večkrat vedeli več kot njihovi učitelji.”
“Biti utopično gibanje je velikanski privilegij. Ni treba misliti na to, kako bo zadeva potekala in kako bo nastal neki nov red. Študentarija mora provocirati! Utopična dimenzija, ki jo imajo študentska gibanja, je po svoji naravi taka, da raje razbija, kot pa gradi.” – Pavel Zgaga.
“Včasih so bili študenti bolj odprti,” se spominja profesor na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Blaž Repe, “poznal sem njihove osebne zgodbe, oni so poznali moje. Danes vem o njih bistveno manj. Tudi med seboj se ne družijo, na terenskih vajah je tišina, med seboj se ne pogovarjajo.” Po njegovih besedah je sodobne generacije mladih težje aktivirati, da bi se pridružili večjemu protestu. “To, kar smatrajo, da morajo opraviti, je, da se na dogodek na družabnih omrežjih prijavijo, da jih zanima. S tem, menijo, so opravili svojo okoljsko ali državljansko dolžnost. Morda še objavijo kakšno fotografijo, srce parajoč video … in to je to.”
Kljub temu ga veseli, da je tudi danes del študentov, ki so pripravljeni narediti nekaj več, organizirati dogodek in pri njem sodelovati. “Kakšen je pa odziv, pa težko rečem. Povprečno se jih manj prime kot v preteklosti.”
Profesor sociologije dr. Rastko Močnik ta fenomen pojasnjuje takole: “Danes je situacija tako huda, da si ne morete privoščiti upora, niti odpora, še eksistence ne. Revolucije se ne delajo takrat, ko so tisti, ki se upirajo, v najhujšem položaj; takrat je treba poskrbeti za preživetje.” Profesor na Pedagoški fakulteti dr. Pavel Zgaga dodaja, da je dominantna kategorija današnjega časa varnost in ne svoboda. “Paziti je treba, previden je treba biti; ne smete se povezovati, poskrbeti morate, da boste sami dobili službo.” Ta generacija je po njegovo enako moralna kot vse prejšnje, a “gre za vprašanje družbenih okoliščin, v katerih mladi živijo danes. Mi nismo živeli v takšnih, nam so pihali v jadra klice svobode.”
V oddaji spoznamo tudi generacijo diplomantov prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki so jeseni zaznamovali natanko 50 let, odkar so diplomirali. Sogovornika sta bila Pavle Jakopič in Drago Ternovšek. Pravna fakulteta je bila tedaj še v zdajšnji stavbi univerze na Kongresnem trgu. “Čeprav je bila stara, je v njej kraljeval duh mladosti, naš duh,” se spominja Jakopič.
*Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili sociolog kulture dr. Rastko Močnik, filozof dr. Darko Štrajn, filozof in sociolog dr. Pavel Zgaga, geograf dr. Blaž Repe, Franci Pivec, dijaki, ki smo jih posneli ob robu septembrskega Inovacijskega kampa v Zrečah, mimoidoči študenti Univerze v Ljubljani, s katerimi se je pogovarjala Tina Šoln, slišali ste lahko arhivsko gradivo iz filmskega gradiva avtorja Želimirja Žilnika iz leta 1971 in arhivsko gradivo RTV Slovenija o Kričaču iz leta 1973. Pomešali smo se tudi med generacijo pravnikov, ki so diplomirali pred natanko 50 leti.
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.
Neveljaven email naslov