Zvoki nekega kraja vzbujajo spomine. Morda tudi tiste najbolj zabrisane in skoraj pozabljene. Prav take spomine iščejo raziskovalci v mednarodnem projektu Sensotra, ki prostovoljce opremijo s kamerami in mikrofoni in jih odpeljejo na sprehod po domačem kraju. Sprašujejo se, kako različne generacije zaznavajo in dojemajo mestno okolje, ki se hitro spreminja. Znanstveniki iz treh držav, podprti s sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta, so za potrebe raziskovanja razvili povsem novo metodo, ki jih je pripeljala do nepričakovanih ugotovitev. O tem se pogovarjamo v Frekvenci X, kjer spremljamo najboljšo finsko visokošolsko profesorico s sodelavci iz treh držav na sprehodu po zvočnih spominih človeštva. Gosta: dr. Helmi Järviluoma, Univerza vzhodne Finske, dr. Rajko Muršič, profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravil Jan Grilc.

Z novo metodo raziskovalci odkrivajo zaznavanje mestnega okolja pri različnih generacijah

Zvoki nekega kraja vzbujajo spomine. Morda tudi tiste najbolj zabrisane in skoraj pozabljene. Prav take spomine iščejo raziskovalci v mednarodnem projektu Sensotra, ki prostovoljce opremijo s kamerami in mikrofoni in jih odpeljejo na sprehod po domačem kraju. Sprašujejo se, kako različne generacije zaznavajo in dojemajo mestno okolje, ki se hitro spreminja. Znanstveniki iz treh držav, podprti s sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta, so za potrebe raziskovanja razvili povsem novo metodo, ki jih je pripeljala do nepričakovanih ugotovitev.

Za projektom Sensotra idejno in izvedbeno stoji finska raziskovalka in predavateljica na Univerzi vzhodne Finske dr. Helmi Järviluoma: “Ko skušaš nekoga intervjuvati za kuhinjsko mizo in ga vprašaš o zvočnih spominih, bo vedno rekel, da se ne spominja ničesar. Ko pa ga odpelješ v kraj, v katerem se je rodil, ali na pot, ki ga je v otroštvu vodila v šolo, se nenadoma spomni veliko stvari.”

“Najbolj me je presenetil zvočni spomin na ljubljanski tramvaj. To so nam naši pripovedovalci tako živo opisovali, da sem imel še sam občutek, da slišim tramvaj.” – dr. Rajko Muršič, etnolog in kulturni antropolog, Filozofska fakulteta

Raziskovali so tudi, kako se spreminja dojemanje domačega okolja glede na to, v kakšnem času je bil posameznik rojen, opisuje Rajko Muršič. “Imamo občutek, da mladi doživljajo prostor povsem drugače, ker vidimo samo površino. Vidimo samo, kako hodijo okrog s telefonom v rokah in ne vidijo sveta okrog sebe. V resnici pa ga doživljajo na enako intenzivne načine kot starejši, a v drugačnih okoliščinah.”

“Nekdo je o spominih rekel: če se ljudje ne spominjajo, izgubijo vse. Govorimo lahko o čutni dediščini naše družbe. Ko hitimo spreminjati ta svet, bi morali ohraniti stik z našo preteklostjo, dediščino in spomini. Ni dobro, če to izgubimo.” – dr. Helmi Järviluoma