Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nesojena Nobelovka Jocelyn Bell Burnell

12.12.2019

Jocelyn Bell Burnell ima za sabo že več kot 50 let dela v astronomiji. Ampak njeno ključno odkritje se je zgodilo čisto na začetku. Prav na točki, ko je šele dobro začela svojo strokovno pot. Tedaj je nepričakovano naletela na nekaj, kar si sprva ni znala razložiti, in je odkritje v šali poimenovala kar »mali zeleni možje, Little Green Men«. Za svoje odkritje bi morala dobiti Nobelovo nagrado, a je ni. Dobil jo je njen mentor, kar je še danes eno od kontroverznih poglavij v zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad. Jocelyn Bell Burnell je v Oxford poklicala Maja Ratej.

V oddaji gostimo legendarno britansko astrofizičarko, ki je v 60. letih odkrila pulzarje, kar je močno zaznamovalo poznejšo astronomijo

Jocelyn Bell Burnell ima za sabo že več kot 50 let dela v astronomiji, njeno ključno odkritje pa se je zgodilo čisto na začetku, na točki, ko je šele dobro začela svojo strokovno pot. Nepričakovano je naletela na nekaj, česar si sprva ni znala razložiti, in je odkritje v šali poimenovala kar “mali zeleni možje, Little Green Men”. Za svoje odkritje bi morala dobiti Nobelovo nagrado, a je ni. Dobil jo je njen mentor, kar je še danes eno od kontroverznih poglavij v zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad.

Leta 1967 je bila Jocelyn Bell doktorska študentka. Na Univerzi v Cambridgu je sodelovala v projektu gradnje velikega radijskega teleskopa, lahko si ga predstavljate kot ogromen krožnik, ki je vzdolž linije sever – jug prečesaval nebo z eno samo nalogo: z njim so iskali izjemno močna in oddaljena galaktična jedra, ki so viri radijskih vlov, ali krajše kvazarje. Kot mlada študentka je ure in ure preživela ob rolah podatkov, ki jih je dnevno izbruhal teleskop. Vsak dan se je zakopala v novih 30 metrov papirja in iz grafov na njem interpretirala radijske signale iz vesolja. Nekega dne je naletela na nenavadne motnje, ki jih je poimenovala kar nesnaga. Signal je prihajal iz iste smeri in trajal točno določen čas. Zabrlel je za desetinko sekunde, nato utihnil in se po malo več kot sekundi spet oglasil. Vse to je trajalo približno minuto. V šali jih je poimenovala Little Green Men, Mali zeleni možje.

“Biti smo morali popolnoma prepričani, da gre za signal iz vesolja, da ni po sredi kakšna zemeljska motnja. Temu smo posvetili razmeroma veliko časa. Znano je namreč, da je pogosto v ozadju stvari, ki na prvi pogled delujejo tuje, nejasno, a obetavno, kakšen čisto enostaven in vsakdanji vzrok, ki še zdaleč ni dramatičen. Tako samo najprej poskusili iskati povsem nedramatične razlage. A jih nismo našli. Šlo je za pulzarje, ki nastanejo iz nevtronskih zvezd.”

Dramatično posmrtno življenje orjaških zvezd

Nevtronske zvezde se vrtijo in imajo dovolj močna magnetna polja, da s svojim vrtenjem v vse smeri oddajajo nabite delce. Nekaj te energije oddajo v obliki radijskih valov, ki prebadajo nebo kot žarki iz nebesnega svetilnika.

Trenutno vemo, da je v galaksiji približno 3000 tovrstnih zvezd, po naših predvidevanjih pa naj bi jih bilo 100.000. Gre za stare zvezde, to so kot neke vrste zvezde, ki že živijo svoje posmrtno življenje. V svojem prejšnjem življenju so bile to izjemno velike zvezde, mnogo večje, kot je naše Sonce. Take zvezde ob koncu svojega življenja eksplodirajo, njihovo jedro pa se skrči. To jedro postane pulzar, ki se – medtem ko se krči – vrti vedno hitreje in hitreje. Nekateri pulzarji se zavrtijo več stokrat na sekundo, nekateri bolj počasni pa ‘le’ enkrat na nekaj deset sekund.”

 

Jocelyn Bell je pulzarje odkrila leta 1967. Sedem let pozneje so temu posvetili Nobelovo nagrado v fiziki. Ni je dobila ona, ampak njen mentor Anthony Hewish za – kot piše v obrazložitvi – ‘odločilno vlogo pri odkritju pulzarjev’, Jocelyn Bell v obrazložitvi ni bila omenjena niti z besedo.

“To je bila zelo pomembna Nobelova nagrada. Prvič se je namreč zgodilo, da so Nobelovo nagrado v fiziki podelili nekomu s področja astrofizike. To je bil prvovrsten precedens, ki je vodil v vedno nove in nove nagrade s tega področje, med drugim tudi letos … Pravzaprav sem bila ponosna, da je to sprožilo prav moje odkritje.” – Jocelyn Bell Burnell o tem, ali je bila kaj prizadeta, ko ni postala prejemnica Nobelove nagrade

Fotografija meglice Rakovice, v kateri je našla svoj prvi pulzar

foto: pixabay.com

Prestižno denarno nagrado namenila deprivilegiranim študentom

V Silicijevi dolini so ji glavni tehnološki velikani lani podelili tako imenovano Breakthrough nagrado za dosežke na področju elementarne fizike, a je celoten znesek treh milijonov dolarjev namenila za spodbujanje večje enakosti med študenti. Ta denar naj bo po njenem namenjen ženskam, beguncem in predstavnikom manjšin, ki si želijo na Otoku študirati fiziko.

“Želela bi si, da bi manj ljudi trpelo za kompleksom psihološkega prevaranta. Želela bi si tudi, da v fiziki ne bi prevladovali le beli moški, to bi zelo prevetrilo samo disciplino. Celoten znesek nagrade sem namenila britanskemu Inštitutu za fiziko s prošnjo, da odprejo poseben sklad za študente iz manjšin, iz premalo zastopanih družbenih skupin. Denar je torej namenjen študentkam, študentom iz vrst beguncev, ljudem s posebnimi potrebami. Upam, da bomo s tem jedro fizike v Veliki Britaniji naredili malo bolj pisano in heterogeno.”


Frekvenca X

691 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Nesojena Nobelovka Jocelyn Bell Burnell

12.12.2019

Jocelyn Bell Burnell ima za sabo že več kot 50 let dela v astronomiji. Ampak njeno ključno odkritje se je zgodilo čisto na začetku. Prav na točki, ko je šele dobro začela svojo strokovno pot. Tedaj je nepričakovano naletela na nekaj, kar si sprva ni znala razložiti, in je odkritje v šali poimenovala kar »mali zeleni možje, Little Green Men«. Za svoje odkritje bi morala dobiti Nobelovo nagrado, a je ni. Dobil jo je njen mentor, kar je še danes eno od kontroverznih poglavij v zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad. Jocelyn Bell Burnell je v Oxford poklicala Maja Ratej.

V oddaji gostimo legendarno britansko astrofizičarko, ki je v 60. letih odkrila pulzarje, kar je močno zaznamovalo poznejšo astronomijo

Jocelyn Bell Burnell ima za sabo že več kot 50 let dela v astronomiji, njeno ključno odkritje pa se je zgodilo čisto na začetku, na točki, ko je šele dobro začela svojo strokovno pot. Nepričakovano je naletela na nekaj, česar si sprva ni znala razložiti, in je odkritje v šali poimenovala kar “mali zeleni možje, Little Green Men”. Za svoje odkritje bi morala dobiti Nobelovo nagrado, a je ni. Dobil jo je njen mentor, kar je še danes eno od kontroverznih poglavij v zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad.

Leta 1967 je bila Jocelyn Bell doktorska študentka. Na Univerzi v Cambridgu je sodelovala v projektu gradnje velikega radijskega teleskopa, lahko si ga predstavljate kot ogromen krožnik, ki je vzdolž linije sever – jug prečesaval nebo z eno samo nalogo: z njim so iskali izjemno močna in oddaljena galaktična jedra, ki so viri radijskih vlov, ali krajše kvazarje. Kot mlada študentka je ure in ure preživela ob rolah podatkov, ki jih je dnevno izbruhal teleskop. Vsak dan se je zakopala v novih 30 metrov papirja in iz grafov na njem interpretirala radijske signale iz vesolja. Nekega dne je naletela na nenavadne motnje, ki jih je poimenovala kar nesnaga. Signal je prihajal iz iste smeri in trajal točno določen čas. Zabrlel je za desetinko sekunde, nato utihnil in se po malo več kot sekundi spet oglasil. Vse to je trajalo približno minuto. V šali jih je poimenovala Little Green Men, Mali zeleni možje.

“Biti smo morali popolnoma prepričani, da gre za signal iz vesolja, da ni po sredi kakšna zemeljska motnja. Temu smo posvetili razmeroma veliko časa. Znano je namreč, da je pogosto v ozadju stvari, ki na prvi pogled delujejo tuje, nejasno, a obetavno, kakšen čisto enostaven in vsakdanji vzrok, ki še zdaleč ni dramatičen. Tako samo najprej poskusili iskati povsem nedramatične razlage. A jih nismo našli. Šlo je za pulzarje, ki nastanejo iz nevtronskih zvezd.”

Dramatično posmrtno življenje orjaških zvezd

Nevtronske zvezde se vrtijo in imajo dovolj močna magnetna polja, da s svojim vrtenjem v vse smeri oddajajo nabite delce. Nekaj te energije oddajo v obliki radijskih valov, ki prebadajo nebo kot žarki iz nebesnega svetilnika.

Trenutno vemo, da je v galaksiji približno 3000 tovrstnih zvezd, po naših predvidevanjih pa naj bi jih bilo 100.000. Gre za stare zvezde, to so kot neke vrste zvezde, ki že živijo svoje posmrtno življenje. V svojem prejšnjem življenju so bile to izjemno velike zvezde, mnogo večje, kot je naše Sonce. Take zvezde ob koncu svojega življenja eksplodirajo, njihovo jedro pa se skrči. To jedro postane pulzar, ki se – medtem ko se krči – vrti vedno hitreje in hitreje. Nekateri pulzarji se zavrtijo več stokrat na sekundo, nekateri bolj počasni pa ‘le’ enkrat na nekaj deset sekund.”

 

Jocelyn Bell je pulzarje odkrila leta 1967. Sedem let pozneje so temu posvetili Nobelovo nagrado v fiziki. Ni je dobila ona, ampak njen mentor Anthony Hewish za – kot piše v obrazložitvi – ‘odločilno vlogo pri odkritju pulzarjev’, Jocelyn Bell v obrazložitvi ni bila omenjena niti z besedo.

“To je bila zelo pomembna Nobelova nagrada. Prvič se je namreč zgodilo, da so Nobelovo nagrado v fiziki podelili nekomu s področja astrofizike. To je bil prvovrsten precedens, ki je vodil v vedno nove in nove nagrade s tega področje, med drugim tudi letos … Pravzaprav sem bila ponosna, da je to sprožilo prav moje odkritje.” – Jocelyn Bell Burnell o tem, ali je bila kaj prizadeta, ko ni postala prejemnica Nobelove nagrade

Fotografija meglice Rakovice, v kateri je našla svoj prvi pulzar

foto: pixabay.com

Prestižno denarno nagrado namenila deprivilegiranim študentom

V Silicijevi dolini so ji glavni tehnološki velikani lani podelili tako imenovano Breakthrough nagrado za dosežke na področju elementarne fizike, a je celoten znesek treh milijonov dolarjev namenila za spodbujanje večje enakosti med študenti. Ta denar naj bo po njenem namenjen ženskam, beguncem in predstavnikom manjšin, ki si želijo na Otoku študirati fiziko.

“Želela bi si, da bi manj ljudi trpelo za kompleksom psihološkega prevaranta. Želela bi si tudi, da v fiziki ne bi prevladovali le beli moški, to bi zelo prevetrilo samo disciplino. Celoten znesek nagrade sem namenila britanskemu Inštitutu za fiziko s prošnjo, da odprejo poseben sklad za študente iz manjšin, iz premalo zastopanih družbenih skupin. Denar je torej namenjen študentkam, študentom iz vrst beguncev, ljudem s posebnimi potrebami. Upam, da bomo s tem jedro fizike v Veliki Britaniji naredili malo bolj pisano in heterogeno.”


30.04.2015

Dr. Mitja Mastnak, slovenski matematik v Kanadi

Je doktor matematike, specialist za algebro, leta 1993 je kot gimnazijec na matematični olimpijadi v Istanbulu osvojil bronasto medaljo. Po diplomi na ljubljanski univerzi je odšel na doktorski študij v Kanado. In ostal, si ustvaril akademsko kariero in družino. Dr. Mitja Mastnak je izredni profesor na univerzi St. Mary’s v Halifaxu, začasno nekaj tednov gostuje na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Pogovarjali smo se o univerzitetnih in znanstvenih pogojih v Kanadi, primerjavi s Slovenijo in Evropo, honorarjih, motiviranosti študentov, kakovosti življenja …


23.04.2015

Sverre Aarseth, mojster vesoljskega plesa

Dr. Sverre Aarseth je legendarni astrofizik z Inštituta za astronomijo Univerze v Cambridgeu in skoraj vsakemu astrofiziku na svetu vzbudi hvaležnost, saj je razvil in z drugimi delil zelo učinkovite računalniške programe za preračunavanje interakcije med veliko telesi v vesolju. Lahko bi mu rekli kar mojster vesoljskega plesa.


16.04.2015

Neil de Grass Tyson

Tokratna Frekvenca X je nastala v sodelovanju s podcastom Številke na našem Multimedijskem portalu. Skupaj z avtorjem podcasta Slavkom Jeričem smo gostili priznanega komunikatorja znanosti Neila deGrassa Tysona.


09.04.2015

Komuniciranje znanosti

Minuli konec tedna so v Cernu po dveh letih znova zagnali Veliki hadronski trkalnik. Vrača se prenovljen in izpopolnjen, tako da se lahko nadejamo novih odkritij, ki bodo premikala meje sodobne fizike. A v tokratni Frekvenci X nas ne bo zanimala izjemno kompleksna »cernovska« fizika, temveč kako je znanstvenikom uspelo, da so iz nje v zgolj nekaj letih naredili medijsko vročo temo. Je za to res kriv Dan Brown z Angeli in demoni, prodorna uporaba Twitterja ali iznajdljivo trkanje na radovednost ljudi, bomo izvedeli v pogovoru z vodjo pisarne za komuniciranje z javnostjo v CERN-u. To je dr. James Gilles.


02.04.2015

Laniakea, naš širši galaktični dom

S Frekvenco X smo se podali v največja nadstropja narave, v neizmerno vesolje, kjer se plin združuje v zvezde, skupine zvezd pa v galaksije. Naša gostja bo profesorica Hélene Courtois ( Elen Kurtva) z Univerze v Lyonu, ki je lani s havajskimi kolegi odkrila, da je naša Rimska cesta del jate galaksij, ki so jo poimenovali Laniakea. V havajščini Laniakea pomeni neizmerljivo vesolje, ki pa ga je Hélene Courtois in njenim kolegom vseeno uspelo izmeriti.


26.03.2015

3 D tisk v medicini

Predstavljajte si, da ste v dolgi vrsti za transplantacijo organa. In zdaj pomislite, da bi nove sklepe, ledvica ali celo srce dobili kar s pomočjo 3D tiska? Prvi poskusi biotiska s pomočjo pravih celic segajo tik pred leto 2000, ko so prvič uporabili metodo biotiskanja, 3D-tiskanja z živimi celicami, za ustvarjanje umetnega mehurja. V nekaj letih je vse več raziskovalnih skupin iz različnih laboratorijih začelo razvijati ali spreminjati tiskalnike za tiskanje celic v treh dimenzijah.


19.03.2015

Fizika smučarskih skokov

Skupaj z očetom velikanke Janezom Goriškom smo obujali spomine na nastajanje letalnice velikanke in nekdanje rekorde v Planici ter preizkusili najnovejši simulator smučarskih skokov v Planici.


12.03.2015

Možgani zmagovalcev

Znanstvene raziskave so dokazale, da pride po zmagi pri zmagovalcu do dviga ravni testosterona in posledično tudi do večje agresivnosti pri naslednjem spopadu. Pojav ni značilen le za živali, ampak ga lahko opazimo tudi pri ljudeh, še posebej v športu. Gosta oddaje sta ugledni irski nevroznanstvenik prof. Ian Robertson in slovenski športni psiholog Aleš Vičič.


05.03.2015

Davno srečanje temne zvezde in sonca

V znanosti so odkritja le redko plod naključja, na drugi strani pa nikoli ni mogoče vedeti vnaprej, kaj boste odkrili. Tako je lani dr. Ralf Scholz iz Potsdama odkril zelo temno zvezdo v bližini našega Sonca, ki so jo kmalu poimenovali Scholzeva zvezda. Profesor Eric Mamajek (izg.:Memedžek), ki je eden največjih strokovnjakov za preučevanje okolice našega Sonca, pa je odkril, da je ta zvezda pred 70 tisoč leti potovala relativno blizu Sonca in je v tem pogledu naša doslej najbližja poznana obiskovalka. S profesorjem Mamajekom se bomo pogovarjali o njegovem odkritju in o vplivu takih mimoletov na komete v našem Osončju, pa seveda, kdaj si lahko obetamo, da bomo morebitne bodoče zvezdne obiskovalce poznali vnaprej.


19.02.2015

Psihologija strahu

Strah je osnovno čustvo in pri večini vzbuja neprijetne občutke. Pomislili bi celo, da je neustrašnost blagoslov. A to ni res. Strah je osnovni mehanizem, ki vklaplja preživetveni nagon, saj nas v nevarnosti pripravi na boj ali beg. Medicina pozna primere, ko ljudje ne čutijo strahu, zato pa so v nenehni nevarnosti. Gosta sta profesor dr. Grega Repovš in Stane Kranjc.


12.02.2015

Modrost psihopatov

Kaj se lahko naučimo od psihopatov? Tudi to, da če nas čaka neprijetno opravilo se ga je najbolje lotiti takoj, brez odlašanja. Psihopati sicer znajo biti izjemno šarmantni in karizmatični, če jim to pomaga pri doseganju zastavljenega cilja, a šarmantnost se lahko hitro spremeni v grobo brezobzirnost, ko presodijo, da ima takšna taktika večje možnosti za uspeh. Kako prepoznati psihopate, kako se z njimi soočiti in kaj se lahko od njih naučimo? Gosta: Dr. Kevin Dutton, profesor na Univerzi Oxford in Doc. dr. Maja Rus Makovec, psihiatrinja.


05.02.2015

FX fuzija

Poraba energije se v svetu izjemno povečuje, fosilna goriva so omejena, najti je treba bogat in čist vir energije. Kot ena izmed možnosti se kaže fuzijska energija, proizvod jedrske fuzije, procesa zlivanja vodikovih atomskih jeder, ki z energijo oskrbuje tudi naše sonce. To je proces, ki je nasproten jedrski fiziji oziroma cepitvi atomskih jeder, ki se uporablja v sodobnih jedrskih reaktorjih. O tem, kako ustvariti majhno sonce na Zemlji, kot svojim prizadevanjem ljubkovalno pravijo znanstveniki na področju fuzije, se bomo v Frekvenci X pogovarjali z vodjo evropskega programa EUROfusion Tonyjem Donnejem, obiskali pa bomo tudi pospeševalnik v Reaktorskem centru Inštituta Jožef Štefan.


29.01.2015

Izginjajoči kromosom Y

Osnovna biološka razlika med moškim in žensko je ta, da ima ženska ima v svojih celicah dve kopiji spolnega kromosoma X, moški pa X in Y. Kromosom Y moškega naredi moškega. X in Y sta bila nekoč enako velika, nato pa se je začel kromosom Y krčiti in izgubljati gene. Po prepričanju nekaterih genetikov se ta proces degeneracije nadaljuje. A moški še ne bodo izumrli, pomirja profesor Darren Griffin z Univerze Kent v Veliki Britaniji.


22.01.2015

Druga doba strojev

“Srečni posamezniki, ki bodo vseeno lahko udeleženi pri kakem kreativnem opravilu, bodo predstavljali resnično elito človeštva … V družbi prisilnega brezdelja bo postala najbolj cenjena beseda – delo!” Tako je pred 50 leti zapisal Isaac Asimov, avtor znanstvene-fantastike. Morda se je vseeno malo zmotil, a pravilno je napovedal, da bomo leta 2015 uporabljali Skype, si kuhali kavo s pritiskom na gumb in da bodo vedno več del prevzemali roboti … Računalniki podvojijo svoje procesorske zmožnosti približno vsako leto in pol. Sedaj imamo v svojih žepih pametne telefone, v katere so vgrajeni procesorji, ki so tako hitri, kot so bili pred nekaj desetletji le zelo dragi superračunalniki.


15.01.2015

Največje oko zazrto v nebo

O vesolju še zdaleč ne vemo vsega, poznamo le 4 odstotke. Preostanek je temna snov in temna energija, kar smo spoznali tudi po zaslugi teleskopov, ki so pripomogli k številnim odkritjem, na katera še pred petnajstimi leti nismo niti pomislili. Prejšnji mesec pa je dobil dokončno zeleno luč za konstrukcijo Evropski ekstremno veliki teleskop (E-ELT). Gre za daleč najzmogljivejši astronomski teleskop na Zemlji, ki bo opazoval vesolje v vidni in infrardeči svetlobi.


08.01.2015

Čar zemljinih polov

Severni in južni pol Zemlje sta v zgodovini vedno burila domišljijo, v ta večni led in sneg so se podajali številni pogumni osvajalci, danes pa so brezmejna bela prostranstva predvsem začasni dom številnih raziskovalnih ekip. Na Antarktiko smo poklicali mlado meteorologinjo Mairi Simms, z britanskim znanstvenikom Jonom Shanklinom se bomo spomnili odkritja velikanske ozonske luknje pred natanko 30-imi leti, z dansko znanstvenico Dorthe Dahl-Jensen pa pogledali globoko v zgodovino ledenih poledenitev. Svet tam daleč ni le hladen in zato romantično lep, je tudi trpko opozorilo, kako krhko je zemeljsko podnebno ravnovesje.


01.01.2015

Znanstveni presežki 2014

Pristanek sonde Rosetta na kometu, odkritje najstarejše zvezde na svetu, izum modrih LED diod, najdba okostja največjega dinozavra, rekordno globalno segrevanje ... To je le nekaj dosežkov, ki smo jih osvetlili v pregledni oddaji Frekvenca X.


25.12.2014

Z znanostjo naprej!

Kaj je zaznamovalo znanstveno leto 2014? Za profesorja doktorja Petra Križana je bilo zagotovo v ospredju delo v najbolj zmogljivem pospeševalniku delcev na Japonskem. Prof. Križan je v Tsukubi, v bližini Tokia, preživel dva meseca, saj tam vodi veliko mednarodno skupino znanstvenikov, pri eksperimentu Belle 2 pa sodelujejo še nekateri naši strokovnjaki. Maja Ratej in Luka Hvalc sta se prof. Križanom srečala na Inštitutu Jožefa Stefana, poleg Fakultete za matematiko in fiziko njegovo matično institucijo v Sloveniji.


11.12.2014

Oglas na glas za dober glas

Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? Naši sogovorniki v tokratni Frekvenci X bodo foniatrinja, glasovni forenzik, antropolog, dramska profesorica za področje govora, pevec, ki se ukvarja z grlenim petjem in mojster beatbox tehnike. Koktajl človeških glasov, v katerega so svoj delež prispevali tudi naši poslušalci, vam postrežemo v tokratni Frekvenci X.


04.12.2014

Iz take smo snovi kot zvezde

Profesor Martin Asplund je vodilni svetovni strokovnjak za preučevanje kemične sestave vesolja, kot ga vidimo v zvezdah naše Galaksije. Je prvi, ki je natančno določil kemično sestavo Sonca – naše domače zvezde, ki jo najbolje poznamo -, vendar se je v zadnjem desetletju pokazalo, da je njegova kemična sestava drugačna, kot smo mislili dotlej. Kako velike so te razlike in zakaj je do njih prišlo? Iz česa so zvezde, kako natančno je znanje o tem in zakaj nas to zanima? Odgovore boste zvedeli v tokratni astronomski Frekvenci X. Oddajo pripravljamo v sodelovanju s prof.dr. Tomažem Zwittrom.


Stran 22 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov