Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novi virus, ki pustoši po Kitajskem, je izbruhnil prav v času, ko na planetu poteka največja človeška migracija v letu. Potem ko je z živali na človeka preskočil novembra lani, je do zdaj okužil več kot 6000 ljudi, število žrtev pa je za zdaj nekaj več kot 130. Njegovo hitro širjenje skrbi strokovnjake, toda kljub temu ne ponavljamo napak, ki so nas pred leti drago stale v spopadanju z virusom SARS-a. Kaj za zdaj že vemo o skrivnostnem virusu s Kitajske in kako strokovnjaki z modeli ugotavljajo širjenje tovrstnih epidemij, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.
Vsak okuženi s koronavirusom lahko okuži od dva do štiri ljudi, reprodukcijsko število pri gripi je približno 1,3, pri ošpicah pa celo od 12 do 18
Novi virus, ki pustoši po Kitajskem, je izbruhnil prav v času, ko na planetu poteka največja človeška migracija v letu. Potem ko je z živali na človeka preskočil novembra lani in do 20. januarja okužil približno 250 ljudi, se je število okuženih do danes (30. 1., op. p.) povečalo na več kot 8000. Njegovo hitro širjenje skrbi strokovnjake, čeprav so se pristojni to pot izognili napakam, ki so jih leta 2003 drago stale v spopadanju z virusom SARS.
“Takrat so šle informacije bistveno počasneje iz Kitajske. Pri aktualnem koronavirusu na Kitajskem smo do prvih podatkov prišli v roku enega meseca od prvih primerov, medtem ko je to pri soočanju z virusom SARS trajalo skoraj leto dni.” – mag. Katarina Prosenc Trilar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano
Da bi okužbo čim bolj zajezili, v več raziskovalnih skupinah potekajo prizadevanja za razvoj novega cepiva, dodaja strokovnjakinja za javnozdravstveno virologijo mag. Katarina Prosenc Trilar: “Za to je trenutno namenjenih približno 11 milijonov dolarjev, prototip pa naj bi bil na voljo v štirih mesecih. Skupno bo trajalo približno leto dni, da bodo tako cepivo dokončno razvili in bo uporabno tudi za cepljenje.”
Za primerjavo: zaradi zapletov, povezanih z gripo, na svetu vsako leto umre od 300.000 do 650.000 ljudi. Zapleti, ki jih povzroča novi koronavirus, pa so v mesecu od izbruha zahtevali nekaj več kot 130 življenj.
Zanimivo je, da so matematični modeli, ki skušajo napovedovati hitrost in širjenje epidemij, stari že skoraj stoletje, pojasnjuje profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Matjaž Omladič: “Pri tem odločilno vlogo igra tako imenovano reprodukcijsko število, ki je zelo preprosto definirano, a ne tako lahko dobljivo. Pomeni to, koliko ljudi lahko en človek okuži, preden postane imun oziroma bolezni podleže.”
Število je lahko zelo različno in odvisno od številnih pogojev, kot so higiena, stopnja zaščite, precepljenost, karantena … Pri novem koronavirusu se različice reprodukcijskega števila za zdaj gibljeje med dve in štiri. Ošpice imajo, denimo, reprodukcijsko število od 12 do 18, SARS od dve do pet, sezonska gripa pa približno 1,3.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Novi virus, ki pustoši po Kitajskem, je izbruhnil prav v času, ko na planetu poteka največja človeška migracija v letu. Potem ko je z živali na človeka preskočil novembra lani, je do zdaj okužil več kot 6000 ljudi, število žrtev pa je za zdaj nekaj več kot 130. Njegovo hitro širjenje skrbi strokovnjake, toda kljub temu ne ponavljamo napak, ki so nas pred leti drago stale v spopadanju z virusom SARS-a. Kaj za zdaj že vemo o skrivnostnem virusu s Kitajske in kako strokovnjaki z modeli ugotavljajo širjenje tovrstnih epidemij, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.
Vsak okuženi s koronavirusom lahko okuži od dva do štiri ljudi, reprodukcijsko število pri gripi je približno 1,3, pri ošpicah pa celo od 12 do 18
Novi virus, ki pustoši po Kitajskem, je izbruhnil prav v času, ko na planetu poteka največja človeška migracija v letu. Potem ko je z živali na človeka preskočil novembra lani in do 20. januarja okužil približno 250 ljudi, se je število okuženih do danes (30. 1., op. p.) povečalo na več kot 8000. Njegovo hitro širjenje skrbi strokovnjake, čeprav so se pristojni to pot izognili napakam, ki so jih leta 2003 drago stale v spopadanju z virusom SARS.
“Takrat so šle informacije bistveno počasneje iz Kitajske. Pri aktualnem koronavirusu na Kitajskem smo do prvih podatkov prišli v roku enega meseca od prvih primerov, medtem ko je to pri soočanju z virusom SARS trajalo skoraj leto dni.” – mag. Katarina Prosenc Trilar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano
Da bi okužbo čim bolj zajezili, v več raziskovalnih skupinah potekajo prizadevanja za razvoj novega cepiva, dodaja strokovnjakinja za javnozdravstveno virologijo mag. Katarina Prosenc Trilar: “Za to je trenutno namenjenih približno 11 milijonov dolarjev, prototip pa naj bi bil na voljo v štirih mesecih. Skupno bo trajalo približno leto dni, da bodo tako cepivo dokončno razvili in bo uporabno tudi za cepljenje.”
Za primerjavo: zaradi zapletov, povezanih z gripo, na svetu vsako leto umre od 300.000 do 650.000 ljudi. Zapleti, ki jih povzroča novi koronavirus, pa so v mesecu od izbruha zahtevali nekaj več kot 130 življenj.
Zanimivo je, da so matematični modeli, ki skušajo napovedovati hitrost in širjenje epidemij, stari že skoraj stoletje, pojasnjuje profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Matjaž Omladič: “Pri tem odločilno vlogo igra tako imenovano reprodukcijsko število, ki je zelo preprosto definirano, a ne tako lahko dobljivo. Pomeni to, koliko ljudi lahko en človek okuži, preden postane imun oziroma bolezni podleže.”
Število je lahko zelo različno in odvisno od številnih pogojev, kot so higiena, stopnja zaščite, precepljenost, karantena … Pri novem koronavirusu se različice reprodukcijskega števila za zdaj gibljeje med dve in štiri. Ošpice imajo, denimo, reprodukcijsko število od 12 do 18, SARS od dve do pet, sezonska gripa pa približno 1,3.
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Neveljaven email naslov