Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novi virus, ki pustoši po Kitajskem, je izbruhnil prav v času, ko na planetu poteka največja človeška migracija v letu. Potem ko je z živali na človeka preskočil novembra lani, je do zdaj okužil več kot 6000 ljudi, število žrtev pa je za zdaj nekaj več kot 130. Njegovo hitro širjenje skrbi strokovnjake, toda kljub temu ne ponavljamo napak, ki so nas pred leti drago stale v spopadanju z virusom SARS-a. Kaj za zdaj že vemo o skrivnostnem virusu s Kitajske in kako strokovnjaki z modeli ugotavljajo širjenje tovrstnih epidemij, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.
Vsak okuženi s koronavirusom lahko okuži od dva do štiri ljudi, reprodukcijsko število pri gripi je približno 1,3, pri ošpicah pa celo od 12 do 18
Novi virus, ki pustoši po Kitajskem, je izbruhnil prav v času, ko na planetu poteka največja človeška migracija v letu. Potem ko je z živali na človeka preskočil novembra lani in do 20. januarja okužil približno 250 ljudi, se je število okuženih do danes (30. 1., op. p.) povečalo na več kot 8000. Njegovo hitro širjenje skrbi strokovnjake, čeprav so se pristojni to pot izognili napakam, ki so jih leta 2003 drago stale v spopadanju z virusom SARS.
“Takrat so šle informacije bistveno počasneje iz Kitajske. Pri aktualnem koronavirusu na Kitajskem smo do prvih podatkov prišli v roku enega meseca od prvih primerov, medtem ko je to pri soočanju z virusom SARS trajalo skoraj leto dni.” – mag. Katarina Prosenc Trilar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano
Da bi okužbo čim bolj zajezili, v več raziskovalnih skupinah potekajo prizadevanja za razvoj novega cepiva, dodaja strokovnjakinja za javnozdravstveno virologijo mag. Katarina Prosenc Trilar: “Za to je trenutno namenjenih približno 11 milijonov dolarjev, prototip pa naj bi bil na voljo v štirih mesecih. Skupno bo trajalo približno leto dni, da bodo tako cepivo dokončno razvili in bo uporabno tudi za cepljenje.”
Za primerjavo: zaradi zapletov, povezanih z gripo, na svetu vsako leto umre od 300.000 do 650.000 ljudi. Zapleti, ki jih povzroča novi koronavirus, pa so v mesecu od izbruha zahtevali nekaj več kot 130 življenj.
Zanimivo je, da so matematični modeli, ki skušajo napovedovati hitrost in širjenje epidemij, stari že skoraj stoletje, pojasnjuje profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Matjaž Omladič: “Pri tem odločilno vlogo igra tako imenovano reprodukcijsko število, ki je zelo preprosto definirano, a ne tako lahko dobljivo. Pomeni to, koliko ljudi lahko en človek okuži, preden postane imun oziroma bolezni podleže.”
Število je lahko zelo različno in odvisno od številnih pogojev, kot so higiena, stopnja zaščite, precepljenost, karantena … Pri novem koronavirusu se različice reprodukcijskega števila za zdaj gibljeje med dve in štiri. Ošpice imajo, denimo, reprodukcijsko število od 12 do 18, SARS od dve do pet, sezonska gripa pa približno 1,3.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Novi virus, ki pustoši po Kitajskem, je izbruhnil prav v času, ko na planetu poteka največja človeška migracija v letu. Potem ko je z živali na človeka preskočil novembra lani, je do zdaj okužil več kot 6000 ljudi, število žrtev pa je za zdaj nekaj več kot 130. Njegovo hitro širjenje skrbi strokovnjake, toda kljub temu ne ponavljamo napak, ki so nas pred leti drago stale v spopadanju z virusom SARS-a. Kaj za zdaj že vemo o skrivnostnem virusu s Kitajske in kako strokovnjaki z modeli ugotavljajo širjenje tovrstnih epidemij, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.
Vsak okuženi s koronavirusom lahko okuži od dva do štiri ljudi, reprodukcijsko število pri gripi je približno 1,3, pri ošpicah pa celo od 12 do 18
Novi virus, ki pustoši po Kitajskem, je izbruhnil prav v času, ko na planetu poteka največja človeška migracija v letu. Potem ko je z živali na človeka preskočil novembra lani in do 20. januarja okužil približno 250 ljudi, se je število okuženih do danes (30. 1., op. p.) povečalo na več kot 8000. Njegovo hitro širjenje skrbi strokovnjake, čeprav so se pristojni to pot izognili napakam, ki so jih leta 2003 drago stale v spopadanju z virusom SARS.
“Takrat so šle informacije bistveno počasneje iz Kitajske. Pri aktualnem koronavirusu na Kitajskem smo do prvih podatkov prišli v roku enega meseca od prvih primerov, medtem ko je to pri soočanju z virusom SARS trajalo skoraj leto dni.” – mag. Katarina Prosenc Trilar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano
Da bi okužbo čim bolj zajezili, v več raziskovalnih skupinah potekajo prizadevanja za razvoj novega cepiva, dodaja strokovnjakinja za javnozdravstveno virologijo mag. Katarina Prosenc Trilar: “Za to je trenutno namenjenih približno 11 milijonov dolarjev, prototip pa naj bi bil na voljo v štirih mesecih. Skupno bo trajalo približno leto dni, da bodo tako cepivo dokončno razvili in bo uporabno tudi za cepljenje.”
Za primerjavo: zaradi zapletov, povezanih z gripo, na svetu vsako leto umre od 300.000 do 650.000 ljudi. Zapleti, ki jih povzroča novi koronavirus, pa so v mesecu od izbruha zahtevali nekaj več kot 130 življenj.
Zanimivo je, da so matematični modeli, ki skušajo napovedovati hitrost in širjenje epidemij, stari že skoraj stoletje, pojasnjuje profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Matjaž Omladič: “Pri tem odločilno vlogo igra tako imenovano reprodukcijsko število, ki je zelo preprosto definirano, a ne tako lahko dobljivo. Pomeni to, koliko ljudi lahko en človek okuži, preden postane imun oziroma bolezni podleže.”
Število je lahko zelo različno in odvisno od številnih pogojev, kot so higiena, stopnja zaščite, precepljenost, karantena … Pri novem koronavirusu se različice reprodukcijskega števila za zdaj gibljeje med dve in štiri. Ošpice imajo, denimo, reprodukcijsko število od 12 do 18, SARS od dve do pet, sezonska gripa pa približno 1,3.
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.
Neveljaven email naslov